Nova sezona, novi izzivi
Novo sezono začenjamo z novim vodstvom, saj je funkcijo vršilke dolžnosti direktorice 5. avgusta prevzela Inga Remeta, ki prihaja iz Gledališča Glej. Inga Remeta je priznana in predana kulturna menedžerka z bogatimi izkušnjami s področja sodobnih uprizoritvenih umetnosti, ki jih bo s svojo vizijo in energijo vnesla tudi v Mladinsko.
Začetek sezone bo minil v znamenju ponovitev, že proti koncu septembra pa nas čaka prvo gostovanje. S predstavo Spolna vzgoja II: Borba v režiji Tjaše Črnigoj se bomo 26. in 27. septembra v okviru glavnega, tekmovalnega programa predstavili na beograjskem festivalu Bitef. Predavanje-performans rekonstruira boj za reproduktivne pravice v Jugoslaviji; v tem kontekstu obravnava razvoj ideje o načrtovanju družine kot temeljni človekovi pravici in poudarja pravico do spolne vzgoje. Projekt je del večkrat nagrajenega cikla Spolna vzgoja II, ki je nastal v okviru Nove pošte (Mladinsko in Maska) in v koprodukciji z Mestom žensk.
Prva premiera snovalno in dokumentarno obarvane sezone bo predvidoma 5. oktobra. To bo avtorski projekt Kje mi živimo v režiji Bora Ravbarja. Podaja se na (prosti) stanovanjski trg, iskanja stanovanja pa ne bo skušal prikazati samo s statističnega, analitičnega vidika, ampak tudi z osebnega. Uprizoritev, uvrščena v programski sklop Mladinsko_lab, je ena dveh izbranih na odprtem pozivu za ustvarjalke_ce mlajše generacije, s posebnim poudarkom na prvih projektih, nastalih v institucijah (drugi v tem sklopu bo Boško in Admira Žive Bizovičar).
Avtorski projekt Jata Žige Divjaka je navdihnila knjiga The Wake of Crows: Living and Dying in Shared Worlds (Po sledeh vran: Živeti in umirati v svetovih, ki si jih delimo) Thoma van Doorena. Zgodba o jati vran, ki se je naselila v novo okolje in se mu uspešno prilagodila, potem pa so jo mestne oblasti iztrebile, bo ponudila izhodišče za nadaljevanje in poglobitev režiserjevega gledališkega ukvarjanja z dvema žgočima problematikama, okoljsko in begunsko. Premiero načrtujemo za 16. oktober.
Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta v režiji italijanskega tandema ErosAntEros, ki ga sestavljata Davide Sacco in Agata Tomšič, bo po mednarodni premieri v Bologni jeseni doživela še slovensko. Na ogled bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, in sicer 10. in 11. novembra. Glasbo za uprizoritev je ustvarila kultna skupina Laibach, ki jo tudi v živo izvaja.
Januarja 2025 bo premierno uprizorjen že omenjeni avtorski projekt Boško in Admira v režiji Žive Bizovičar, ki prav tako nastaja v okviru programa Mladinsko_lab. Izhodišče zanj je vojna fotografija objetega mrtvega para, muslimanke in pravoslavca, na mostu Vrbanja v Sarajevu. Ustvarjalke_ci se bodo spraševale_i o vojni fotografiji in svojem odnosu do nje, pa tudi o tem, kaj je etično odgovorno in smiselno stališče umetnice_ka v odnosu do dokumentarnih vsebin.
Marca bo na sporedu premiera predstave 1974 v režiji Tomija Janežiča. Gledališka dodekalogija 1972–1983 (v okviru projekta DESTINYation) je celoletni gledališki omnibus, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki nastajajo (ali so že nastale) v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025!. Izhajale bodo iz osebnih zgodb ustvarjalk_cev in spregovorile o prostorih odraščanja, o krajih, označenih z nami, in o nas, označenih z mesti prelomnih dogodkov.
Maja se v Mladinsko vrača Oliver Frljić s projektom Inkubator, v katerem se bo dotaknil globoko osebnega doživetja, prezgodnjega rojstva sestre, hkrati pa vojne v Gazi: presunljive podobe inkubatorjev brez napajanja v bolnišnici Al Šifa in novorojenke_ci, nagnetene_i skupaj, da bi jim bilo topleje, kličejo k razmisleku o človekovi empatiji.
Po uspešni seriji Spolna vzgoja II nadaljujemo sodelovanje z režiserko Tjašo Črnigoj, ki pripravlja projekt 55. člen. Dokumentarna uprizoritev bo rekonstruirala borbo za reproduktivne pravice žensk v obdobju, ko se je socialistični sistem bližal koncu in so v regiji naraščale nacionalistične težnje, obenem pa so se vzpostavila nova družbena gibanja in feminizem.
K vnovičnemu sodelovanju smo povabile_i tudi Barbaro Kukovec: v Kuharici sestre Barbare, ki bo nadgradnja njenih Sladkih skrbi z lanskega Festivala performansa, se bo podala na domače podeželje in pripravila teren za obojestransko izmenjavo receptov s sopodeželankami, da bi tako ustvarila nepatriarhalno podeželje.