Burkaški misterij
- Dramaturgija in priredba: Marko Bratuš
- Scenografija: Darjan Mihajlović Cerar
- Kostumografija: Matic Hrovat
- Glasba: Sebastijan Duh
- Koreografija: Lada Petrovski Ternovšek
- Oblikovanje svetlobe: Igor Remeta
- Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic
- Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
- Asistent scenografije: Gaber Repovž
- Vodja predstave: Liam Hlede
Zahvaljujemo se svetovalki za loško narečje Jani Jocif.
Satiro, ki jo je Nobelov nagrajenec Dario Fo napisal s soavtorico Franco Rame, je Vatikan označil za bogokletno. Prikazuje delovanje Jezusa Kristusa, velikega rešenika človeštva, skozi pogled slehernika_ce, ki še dva tisoč let po njegovem vstajenju ni odrešen_a. Avtorska ekipa se je besedila, ki so ga prvotno uprizarjali_e kot monodramo, lotila kolektivno, hudomušno in s kančkom glasbe. Potujoča igralska družina Selitvenega Slovenskega mladinskega gledališča tako duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in z zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel. Burkaški misterij v današnjih gordijsko zavozlanih časih, ki kar kličejo po radikalnem rezu, s pomočjo forme srednjeveških misterijev preizprašuje temelje naših družbenih dogovorov s krščanskim etosom na čelu.
Princip karakterizacije likov tako spominja na commedio dell'arte, igralci jih utelesijo s poudarjenimi gestikulacijami, dialektom, značilnostjo govora in podobnim. […] Vse igralke_ karakterizacije izpeljejo konsistentno in s prepričljivo resnostjo, kar v občinstvu sproža valove smeha. […] Sicer pa z glasbenimi dodatki in komentarji, v katerih Katarina Stegnar problematizira politično nekorektnost, Burkaški misterij postane travestija tudi za sodobna liberalna prepričanja, ki velikokrat ostajajo prisotna zgolj v govoru in se ne realizirajo v dejanjih. Burkaški misterij kljub svoji naravnanosti k zabavi in neobremenjenemu gledališkemu dogodku omogoča problematiziranje nekaterih vidikov sodobne kapitalistične družbe, v obliki parabole z zadnjo zgodbo o revnem kmetu, ki se odloči boriti se za svoje pravice, pa v predstavo vnese tudi edukativni podton.
Vse in vsi so v stalnem premiku. Vse vrvi, hiti in perpetuira nove domislice, povezane z današnjo percepcijo peripetij o življenju in nauku Jezusa Kristusa. […] Vtis dopolnjuje še vizualna estetika kiča in do samega roba prignano burkaštvo, pri čemer pa ni zanemarljivo, da se zna zasedba vedno pošaliti tudi iz same sebe in s tem problemsko preizpraševati tudi lastno stališče. V tem kontekstu je zanimiv lik Katarine Stegnar kot nekakšne moralne policije. Njeno opozarjanje na potencialno nekorektnost situacij, govora in dejanj vodi v premislek, kaj in kako so sodobna družbena vprašanja lahko komična.
[… Uprizoritev] v celoti učinkuje kot kratkočasna odrska izkušnja, ki si privošči številne šale, ne da bi prestopila meje spoštljivosti, žaljivosti ali navsezadnje kritične distance.
V predstavi uporabljamo stroboskopske svetlobne učinke.