Katarina Stegnar

Katarina Stegnar (1976) je igralka, performerka, gibalka, raziskovalka, snovalka, ki je na slovenskem gledališkem prizorišču dejavno navzoča od leta 1999. S svojo ustvarjalnostjo je zaznamovala zlasti neodvisno sceno – bila je ena najbolj dejavnih sodelavk platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa ter članica skupine Betontanc, še vedno pa deluje v okviru njenega spin-offa, kolektiva Beton Ltd., ki je ustvaril niz uspešnih predstav, nazadnje npr. Ich kann nicht anders,Große Erwartungen in Fun Fact. Sodelovala je z Gledališčem Glej, Anton Podbevšek Teatrom, SNG Drama Ljubljana, E.P.I. centrom, Wax Factory, Plesnim Teatrom Ljubljana, Ex-Pontom, Masko itd., že od leta 2002 pa tudi z Mladinskim, kjer se je decembra 2014 zaposlila. Kar nekaj vidnih vlog je odigrala v filmih, omeniti je treba zlasti Barabe! (2000), Drevo (2014) in Odrešitev za začetnike (2024), pa tudi serijo Trigrad (2022). Med letoma 2017 in 2023 je bila ključna soustvarjalka Nove pošte, kjer je med drugim soustvarila tri izdaje Festivala performansa, kot dramaturginja pa redno sodeluje s tandemom Uroš Kaurin-Vito Weis pri avtorskih projektih iz serije Heroj. Leta 2017 je skupaj z igralskimi kolegi_cami iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro, leta 2016 pa nagrado Prešernovega sklada za vloge v predstavah Mladinskega (Pavla nad prepadom, Vsi junaki zbrani in Rokova modrina) ter za projekte na neodvisni sceni (Upor ni človek kolektiva Beton Ltd. in Katarina po naročilu (z Urško Brodar in Juretom Novakom)). Leta 2007 je za vlogo Tjaše v predstavi Fragile! dobila nagrado Veljko Maričić za najboljšo mlado igralko na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki, leta 2005 pa zlato ptico.