Matej Recer

Matej Recer (1966) je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja član mednarodno uveljavljene gledališko-plesne skupine Betontanc. Sodeloval je pri vseh njenih predstavah, ki so nastale v tem času, vključno z Za vsako besedo cekin, dobitnico velike nagrade Bagnolet 1992. Leta 1999 se je zaposlil v Mladinskem, s katerim je že prej dlje časa redno sodeloval. Pojavljal se je kot voditelj televizijskih oddaj, občasno igra v nadaljevankah in filmih (Triptih Agate Schwarzkobler, Brezno, Nikogaršnja zemlja, Dolina rož), veliko sodeluje z radiem ter gostoval v gledališčih najširšega spektra, od komercialnih do povsem eksperimentalnih, kot je Via Negativa. V soavtorstvu z Maretom Bulcem je v Mladinskem nastal njegov performans »Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico.«, skupaj z Gregorjem Zorcem pa sta soustvarila pripovedovalsko predstavo Kako smo prišli do sem? (Moment, Glej, 2022). Sodeloval je v kar nekaj odmevnih mednarodnih koprodukcijah, na primer Kompleks Ristić in Naše nasilje in vaše nasilje. Leta 2019 je prejel Borštnikovo nagrado za igro v predstavi še ni naslova. Leta 2010 je bil med prejemniki nagrade za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru, leta 2002 pa posebne nagrade žirije Festivala malih odrov na Reki igralski ekipi Treh sester za kolektivno igro. Leta 1992 je kot član skupine Betontanc prejel Župančičevo nagrado.