Romana Šalehar

Romana Šalehar (1969) se je leta 1999 zaposlila v Mladinskem, s katerim je že prej honorarno sodelovala. Delovala je tudi zunaj matične hiše, pri čemer je treba omeniti zlasti njeno sodelovanje z režiserjem Draganom Živadinovom (denimo pri petdesetletni gledališki predstavi 1995–2045 Projektil Noordung in Gravitaciji 0, prvi gledališki predstavi na svetu v breztežnostnem stanju) in številne umetniške akcije Matjaža Bergerja. Zaigrala je v nekaj filmih (pogosto sodeluje z Emo Kugler) in nadaljevanjkah (Sekirca v med, 2022), redno pa sodeluje tudi z umetniškim programom Radia Slovenija. Leta 2011 je prejela Severjevo nagrado za vlogi Regan v Kralju Learu in Angelike Sielbert v Mefistu, leta 2005 Borštnikovo nagrado za vlogo Margot v Kraljici Margot, leta 2002 za vlogo Maše v Treh sestrah nagrado mediteran na Festivalu malih odrov na Reki, ki jo podeljuje dnevnik Novi list, in kot članica igralske ekipe Treh sester na istem festivalu posebno nagrado žirije za kolektivno igro. Leta 2000 je bila dobitnica Župančičeve nagrade za vloge v predstavah Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.), Sen kresne noči in Utva.