Prepelka – zgodba za vso družino
- Irena Yebuah TiranRašida Malila/Prepelka, ilegalna begunka
- Mojca PartljičPetunija Mljask, mačeha
- Mozartinka Mljask, starejša posestrima
- Presleyana Mljask, mlajša posestrima
- Mohamed Malila - Momo, Prepelkin oče
- Matej ZemljičMatija Pajk, plesalec in agent Žive mreže
- Žan della Krann, starejši pevski celebrity
- Pavla, organizatorka
- Glasba: Aleksander Pešut - Schatzi
- Scenografija: Barbara Stupica
- Kostumografija: Alan Hranitelj
- Koreografija: Natalija Manojlović Varga
- Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak
- Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
- Oblikovanje videa: Krištof Modic
- Oblikovanje maske: Nathalie Horvat, Alan Hranitelj
- Lektorica: Mateja Dermelj
- Korepeticija: Diego Barrios Ross
- Asistentka scenografije: Iris Čeh
- Asistentka kostumografije: Slavica Janošević
- Asistent režije in vodja predstave na vajah: Mitja Lovše
- Vodja predstave: Urša Červ
Pepelkina zgodba je, kot se je izkazalo, zelo blizu resničnemu življenju. Tako blizu je svetu, v katerem živimo, da se iz tega ne da hecat. Pri njej pa sta dve hudi zadregi. Prva je vloga Pepelkinega očeta, ki hčerko prepusti psihičnemu in fizičnemu mučenju svoje žene in njenih hčerk. Je res tak pokvarjenec ali je za njegovim ravnanjem kakšna skrivna računica? Druga zadrega je princ, ki naj bi bil za vsa mlada dekleta glavni zadetek na socialni loteriji. Si lahko, če verjamemo, da sreče ženski ne prinese bogat in ugleden partner, ampak znanje in svoboda, privoščimo takega princa? Je sploh mogoče, da se s tem, ko osvoji srce tistega, ki ali kar predstavlja princa, Pepelkina zgodba konča? Zaradi vseh teh avtorjevih dilem je zgodba o Prepelki postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval.
Predstavo je [Vito Taufer] izčistil in se temeljito posvetil igralcem pri njihovi virtuozni kreaciji likov. Izjemno lepa in domiselna je scenografija Barbare Stupica, dih jemajoči kostumi Alana Hranitelja, ki smo ga vedno znova veseli kot kostumografa v gledališču, kjer ga je zadnje čase bilo premalo; ti so barviti, povedni, skladni s posamezno vlogo, tako da poudarja njene značajske značilnosti. Prelepo kostumografijo in scenografijo sta nadgradila lepa maska igralcev Nathalie Horvat in Alana Hranitelja ter izjemno tankočutno oblikovana svetloba Andreja Hajdinjaka. Komedija oziroma muzikal, ki je namenjen morda prej starejšim kot mlajšim, je res lahko dogodek za vso družino. Želimo si več ponovitev, saj je predstava cehovsko odlično narejena (režijsko in igralsko), izjemno likovno dovršena, zato v resnici nudi zabavo za starejše in mlajše. Predstava upravičeno dobiva stoječe aplavze širše publike in kaže ji svetla prihodnost uspeha.
V adaptaciji Pepelke, ki jo je v rimani obliki zapisal Andrej Rozman Roza, režiral pa Vito Taufer, so patriarhalne strukture prilagojene sodobnemu času. Pepelka, preimenovana v Prepelko (igra jo Irena Yebuah Tiran), je ilegalna begunka, hči migranta (Dario Varga), ki je v ljubezenskem razmerju z bogato Petunijo (Mojca Partljič). Ta skupaj s Prepelkinima polsestrama (Romana Šalehar in Maruša Oblak) zasužnjuje dekle z gospodinjskimi opravili in ji grozi s prijavo na policijo. Vlogo princa oziroma plesa na njegovem dvoru zamenja glasbeno tekmovanje, na katero se polsestri aktivno pripravljata, dobro vilo, ki pomaga Prepelki, da se udeleži tekmovanja, pa zamenja agent Žive mreže, Matija Pajk (Matej Zemljič), ki predstavlja člana dobrodelne organizacije. V adaptacijo so vpleteni tudi vsi novodobni mediji, kot sta Instagram in TikTok, ter spremljanje števila sledilcev na socialnih omrežjih. [...] Adaptacija je inovativna, rime izjemno komične, verzi na odru pa suvereno odigrani in zapeti, kar predstavo približa žanru muzikala. Izjemno domišljena je tudi kostumografija (Alan Hranitelj), ki spominja na ekstravagantne poteze raznoraznih popzvezdnic na rdeči preprogi, s čimer se deloma tudi posmehuje njihovemu pretiravanju.