Mladinsko vstopa v 69. sezono
Konec dober, vse dobro je naslov 69. sezone, zadnje v drugi petletki direktorja Tiborja Miheliča Syeda in umetniškega vodje Gorana Injca. Z ne le kancem samoironije naslov opozarja na prelomnico, ki Mladinsko čaka v kratkem, hkrati pa odpira vprašanje, kaj bo tisto dobro po dobrem koncu. Kam naprej? Bi rade_i ohranile_i dosežke ali nam je zanje vseeno? Bomo ohranile_i smer, blago zavile_i ali ostro skrenile_i? Kaj si želimo kot gledališče? Kaj si želimo kot družba?
Sezono, ki bo predvsem snovalna in dokumentarna, začenjamo oktobra s predstavama Kje mi živimo v režiji Bora Ravbarja in Ptice v režiji Žige Divjaka. Avtorski projekt Kje mi živimo, ki nastaja v okviru programa Mladinsko_ lab, se bo podal na (prosti) stanovanjski trg, iskanja stanovanja pa ne bo skušal prikazati samo s statističnega, analitičnega vidika, ampak tudi z osebnega. Avtorski projekt Ptice Žige Divjaka pa je navdihnila knjiga The Wake of Crows: Living and Dying in Shared Worlds (Po sledovih vran: Živeti in umirati v svetovih, ki si jih delimo) Thoma van Doorena. Zgodba o jati vran, ki se je naselila v novo okolje in se mu uspešno prilagodila, dokler je niso mestne oblasti iztrebile, bo izhodišče za nadaljevanje režiserjevega gledališkega ukvarjanja z okoljsko problematiko.
Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta v režiji italijanskega tandema ErosAnteros, ki ga sestavljata Davide Sacco in Agata Tomšič, bo po mednarodni premieri v Bologni jeseni doživela še slovensko. Na ogled bo v Cankarjevem domu, in sicer 10. in 11. novembra. Glasbo za uprizoritev je ustvarila kultna skupina Laibach in jo izvaja v živo.
Januarja 2025 bo premiero doživel naslednji avtorski projekt, Boško in Admira v režiji Žive Bizovičar, ki prav tako nastaja v okviru programa Mladinsko_lab. Izhodišče zanj je vojna fotografija objetega mrtvega para, muslimanke in pravoslavca, na mostu Vrbanja. Ob analizi fotografije se bodo ustvarjalke_ci predstave spraševale_i o vojni fotografiji in svojem odnosu do nje, ob tem pa tudi, kaj je etično odgovorno in smiselno stališče umetnice_ka v odnosu do dokumentarnih vsebin.
Marca bo na sporedu premiera predstave 1974 v režiji Tomija Janežiča. Gledališka dodekalogija 1972–1983 (v okviru projekta DESTINYation) je celoletni gledališki omnibus, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki nastajajo (ali so že nastale) v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025!. Izhajale bodo iz osebnih zgodb ustvarjalk_cev in spregovorile o prostorih odraščanja, o krajih, označenih z nami, in o nas, označenih z mesti prelomnih dogodkov.
Maja se v Mladinsko vrača Oliver Frljić s projektom Inkubator, v katerem se bo dotaknil globoko osebnega doživetja, prezgodnjega rojstva sestre, in vojne v Gazi. Presunljive podobe inkubatorjev brez napajanja v bolnišnici Al Šifa in novorojenke_ci, nagnetene_i skupaj, da bi jim bilo topleje, kličejo k razmisleku o omejitvah človekove empatije.
Po uspešni seriji Spolna vzgoja II nadaljujemo sodelovanje z režiserko Tjašo Črnigoj, ki pripravlja projekt 55. člen. Dokumentarna uprizoritev bo rekonstruirala borbo za reproduktivne pravice žensk v obdobju, ko se je socialistični sistem bližal koncu in so v regiji naraščale nacionalistične težnje, obenem pa so se vzpostavila nova družbena gibanja in feminizem. Po zaslugi feminističnih iniciativ je pravica do kontracepcije in umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji zapisana v ustavi.
Po Festivalu performansa nadaljujemo sodelovanje z umetnico Barbaro Kukovec: v novem performansu Kuharica sestre Barbare bo pripravila teren za izmenjavo receptov s svojimi sopodeželankami, da bi ustvarile nepatriarhalno podeželje.