64. sezona
V začetku septembra bo premiera uprizoritve Umetnost je omara v režiji Ivana Peternelja, ki je za izhodišče vzel absurdizem Daniila Harmsa. Harmsov svet nesmislov in predmetov, ki spreobračajo logiko, sopostavlja z današnjim svetom, v katerem en nesmisel poraja drugega. Predstava nastaja na pobudo Društva za umetnost AVGUS in v koprodukciji z njim.
V Mladinsko se vrača Oliver Frljić, režiser, ki bo v uprizoritvi Tak silen vzlet se siloma konča / These violent delights have violent ends preizpraševal globoko krizo, v kateri se je demokracija znašla, saj kot oblika političnega zastopstva nikdar ni odkrila pravih mehanizmov, da bi tistim političnim platformam, ki so v svojem bistvu protidemokratične, odvzela legitimnost. Uprizoritev, ki nastaja v koprodukciji z Gledališčem Maksima Gorkega iz Berlina, bo premiero doživela sredi novembra.
V koprodukciji z Gledališčem Koper in v režiji Vita Tauferja bo nastal Obuti maček – uprizoritev za vse generacije. Andrej Rozman Roza se je oprl na znano pravljico bratov Grimm, jo razširil, zrimal, posodobil in preoblikoval v »družinski mijauzikl«, ki zaradi večplastnosti lahko ponudi vsakomur nekaj: pravljičnost in dinamično dogajanje otrokom, duhovite besedne domislice in družbenokritične osti odraslim, veselje do življenja, glasbo in ples pa vsem skupaj.
Režiser Matjaž Pograjc bo čisto samosvoje videnje Macbetha, ki ga bo izoblikoval po Williamu Shakespearu, Heinerju Müllerju, Nikolaju Leskovu in Tomu Stoppardu, »poročil« s portugalskim fadom in iskal odgovor na vprašanje, kaj koristi duši in kaj bi svet spet usmerilo v prave tirnice. Če se je že iztiril, naj se vsaj čim prej prevrne, da bomo lahko začeli znova in svojim hrepenenjem našli ustreznejše koordinate …
Ustavi me (Halt mich auf) je delo mlade nemške dramatičarke Annike Heinrich, ki je navdušilo režiserko Evo Nino Lampič, zato se je Mladinsko povezalo z Deželnim gledališčem Nürnberg, ki ga prav tako zanima radikalno sodobno gledališče. Ustavi me se loteva žgočih tem, ki pestijo mlade in ne več tako mlade po Evropi in drugod: stanovanjskega problema, težav s pridobivanjem stalne zaposlitve, naših družinskih in družbenih obveznosti ter odgovornosti do okolja.
Aprila bo na vrsti premiera Hlapcev po motivih Ivana Cankarja in v režiji Maje Kleczewske, dobitnice številnih uglednih gledaliških nagrad na Poljskem. Označujejo jo kot eno najdrznejših osebnosti sodobnega poljskega gledališča in izpostavljajo njene izjemno osebne interpretacije klasikov. Avtorski pristop k Hlapcem Ivana Cankarja ji bo tako nedvomno pisan na kožo.
Sezona 2019/2020 bo tretja po vrsti za Novo pošto, ki se je že dodobra uveljavila kot angažiran prostor dialoga, srečevanj, polemik in soočanj, prostor za premislek in odzive na širše družbeno dogajanje. Poleg diskurzivnega programa in predstavitve del nekaterih tujih umetnikov bodo v njenem okviru nastajale nove produkcije. Naj omenimo dve večji. Marca bo premiero doživel avtorski projekt mlade režiserke Brine Klamfer Paloma (Since 1873) – Saga o Sladkem Vrhu in tovarni papirja. Iztočnica zanj bo vprašanje, kam z vsemi izločki, ki jih proizvede človek. Režiserka se bo naslonila na zgodbo o tovarni Paloma, ki je v nekdanji Jugoslaviji izdelovala higienski papir za vso državo, in kraju, ki se je razvijal okrog nje.
Žiga Divjak, eden najprodornejših mladih slovenskih režiserjev, bo nadaljeval delo, kot ga je na Novi pošti začrtal s predstavo 6, dobitnico velike nagrade Borštnikovega srečanja. Vedno angažirani ustvarjalec si bo izbral žgočo družbeno temo, jo v sodelovanju z raziskovalnimi novinarji temeljito pretresel in jo skupaj s sodelavci pregnetel v gledališki dogodek. Avtorski projekt Moški 2020 bo premiero doživel junija.
Novost, ki jo pripravljajo na Novi pošti v koprodukciji s KUD Moment, bo cikel gledaliških esejev, katerih kurator bo Boštjan Narat. Od januarja do junija se bo tako zvrstilo šest esejev, izhodišče pa bo vsakič izvirno avtorsko besedilo v uprizoritvi samega esejista ali esejistke.
V tretjo sezono stopa tudi Dežela pridnih, ki jo bosta še naprej oblikovala Boštjan Narat in Erik Valenčič, vsak v svojem značilnem slogu: Narat bo praviloma odpiral teme, povezane s predstavami Mladinskega, osvetljeval njihove skrite plati in širil kontekst za različna mogoča branja, Valenčič pa se bo s sogovorniki z najrazličnejših področij prepuščal toku, ki se v pogovorni sinergiji skoraj vsakič izlije v angažirane vode žgočih družbenih vprašanj.
Javna predstavitev nove, 64., sezone Slovenskega mladinskega gledališča, bo 3. septembra.