Umetnost vojne/Umetnost miru
- Marko EngelmanAdi
- Natan PajićAmir
- Izidor VogrinecHugo
- Filip KlančnikIvan
- Adrian GrošeljNiko
- Matic ErženTomi
- Luka RenerVanja
- Pavle VastlViktor
- Stotnik
- Erin Bregar SabolićAgnes
- Pika KovačBarbara
- Neža Duša DražDunja
- April KotnikManca
- Meri
- Elizaveta KlochkovaAna
- Fedja BoldyrevVasilij
- Blaž Šef/Stane Tomazin (vskok)Brada
- Dado
- Asistentka režije, pevovodkinja in vodja predstave: Jera Topolovec
- Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
- Kostumografija: Nina Čehovin
- Scenografija: Urša Vidic
- Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar
- Oblikovanje maske: Vanja Djuran
- Lektorica: Mateja Dermelj
Izhodiščna spodbuda za predstavo Umetnost vojne/Umetnost miru je bil začetek rusko-ukrajinske vojne februarja 2022, ki je sovpadel s premiero predstave prve generacije Mladega Mladinskega. V Ukrajini so ob prvih napadih izdali ukaz, da fantje, starejši od šestnajst let, ne smejo zapuščati države. Vsi mladinci prve generacije so bili takrat starejši od šestnajst let.
O vojni smo se zato pogovarjale_i prek zgodb, najprej družinskih: druga svetovna, jugoslovanske, ukrajinsko-ruska vojna. Zgodbe so si podobne, čeprav se odvijajo v treh različnih obdobjih in treh različnih jezikih; vojna ima povsod podoben zvok. Potem smo šle_i v Sarajevo, oblegano mesto, in v koncentracijsko taborišče v Jasenovcu, kjer so stene muzeja na drobno popisane z imeni žrtev – človek je živ, dokler je živ spomin nanj.
Kako ravna posameznica_k, ki se znajde v tako skrajnih okoliščinah? Kako vojna spremeni družbo? Kako vojska spremeni človeka?
Večina nastopajočih je mladih z avdicije, mednje so pomešani profesionalni igralci in igralke iz Mladinskega. Mladi igralci so v svojih nastopih odlični, tako v gibu kot v petju in plesu, malenkost manj v govoru. Predstava se začne z žurom in glasbo, z veselo gostijo, ki postaja vse bolj vojaška. Zdi se, da smo v obleganem Sarajevu iz devetdesetih let. V ospredju je zgodba dveh bratov, ki so ju vpoklicali v vojsko, starejšega Amirja in mlajšega, šestnajstletnega Adija. Debelega in nerodnega Adija si drugi vojaki hudobno privoščijo: norčujejo se iz njega, ga ponižujejo in se nad njim sadistično izživljajo. Vojaški dril in ponavljanje do onemoglosti skušata izničiti strah in živčnost vojakov pred sovražnikovim napadom, na katerega čakajo. [...] Delovni proces, v katerega so mladi nastopajoči pokukali in se v njem potili, je bil zagotovo bolj dragocen od končega produkta. In teža današanjega sveta ni toliko v končnih produktih, temveč prej v procesnosti, postajanju.
Ustvarjalci so se odločili k temi vojne pristopiti univerzalno. S tem so se izognili ideološkemu opredeljevanju, poudarjali pa občutek utesnjenega vojnega stanja, za katerega se v predstavi zdi, da ga vsi liki enako intenzivno doživljajo. [...] Pomembno je govoriti o grozotah vojne, še pomembneje je znotraj vojne najti trenutke miru. Pomembno pa je tudi omogočiti mladim prostor, da se umetniško izražajo in izpopolnjujejo. [...] Glavne sestavine predstave Umetnost vojne/Umetnost miru so gotovo inovativnost v prizorih, medsebojno poslušanje tekom procesa nastajanja uprizoritve in pa tudi igralska prepričljivost. Slednja se denimo kaže v upodobitvi predanega mladega vojaka Amirja v izvedbi Natana Pajića in v intenzivnosti giba April Kotnik. Mladim so bili v podporo tako v procesu nastajanja predstave kot na odru člani igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, Blaž Šef, Janja Majzelj, Vito Weis in Matej Recer.
Poezija v zasnovi drži predstavo nad gladino odra, jo nežno dviguje v prostor zamika, v medprostor brez teksta, ki ga zgradijo razigrana telesa, njihovo petje pa ga odpre tako, da so mogoči naši vstopi v vmesnost, v kateri, preko sproženih občutenj, nastaja živi preplet dveh fenomenov, nagonov, idej: ljubiti in ubiti. In pred nami se utelesi lj-ubiti. Je kaj več potrebno doseči? Sploh ko to uspe tako mladi izvajalski skupini (udeležencem odrskega usposabljanja Mlado Mladinsko). [...] Ko gre za vprašanje živeti ali umreti, je vsaka odločitev 'pravilna', 'legitimna'. Preživeti je hkrati smiselno in nesmiselno. To protislovje bo veljalo, dokler bomo sprijaznjeni s hierarhijami, namenjenimi medsebojnemu izkoriščanju. Vsak borec to ve. Kot tudi, da je empatija tista sila, ki notranja in zunanja vojskovanja preobrača v svetlejše oblike življenja.
Mlade igralke in igralci so izjemno suvereni tako v dialogih kot v fizičnih akcijah, petju in plesu. Vendar je sosledje prizorov nizanje že videnih (sicer še vedno nič manj tragičnih) predstav o tem, kaj naj bi vojna bila: maskulino nasilje, življenje civilistov v tragičnem pomanjkanju, čakanje beguncev na pomoč. [...] V predstavi izstopa zgolj zborovsko petje (pevovodkinja Jera Topolovec, glasba Mitja Vrhovnik Smrekar ), ki vsake toliko preseka sosoledje dogajanj na odru. [...] Res je, da včasih na svet zremo skozi črno-bela očala, kot pravijo nastopajoče ob koncu predstave, a prav gledališče naj bi v takšnih pogledih iskalo odtenke senc.
Zahvaljujemo se podjetju Semenarna Ljubljana d.o.o..
Mlado Mladinsko je program za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz, namenjen mladostnikom_cam od 15. leta dalje. Sodelujoči_e so izbrani na odprti avdiciji. Program odpira gledališki prostor mladim na robu odraslosti, ki pri nastanku predstave sodelujejo z avtorsko ekipo in člani_cami igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča; ti oz. te so jim hkrati učitelji_ce in soustvarjalci_ke. Tako se vzpostavlja sistem gledališkega vajeništva, v katerem se mladi za gledališke poklice usposabljajo s pomočjo praktičnih izkušenj ob delu s prekaljenimi mojstri_cami poklica. Z druge strani predstava omogoča vpogled v to, kako izbrano tematiko razumejo in doživljajo sodelujoči_e mladostniki_ce, ki niso samo igralci_ke, ampak tudi soavtorji_ce predstave.
Zgodba in besedilo sta nastajala s pomočjo improvizacij, pogovorov, zapisov.