DRUGAČNA SEZONA
2022/2023 — 67. sezona
Bertolt Brecht

Strah in beda Tretjega rajha

Režija: Sebastijan Horvat
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Kino Šiška
Premiera: 17. 1. 2023
Predstave
četrtek / 2. 2. / 19:30 / Kino Šiška / Nakup vstopnice
Zasedba
Ustvarjalci
  • Prevod: Urška Brodar
  • Dramaturgija: Milan Ramšak Marković
  • Scenografija in video: Igor Vasiljev
  • Kostumografija: Belinda Radulović
  • Koreografija: Ana Dubljević
  • Glasba: Drago Ivanuša
  • Lektorica: Mateja Dermelj
  • Oblikovanje svetlobe: Aleksander Čavlek
  • Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
  • Oblikovanje maske: Nathalie Horvat
  • Asistentka scenografije: Jera Topolovec
  • Asistentka lektorice: Zala Reich
  • Vodja predstave: Liam Hlede

Dodatno gradivo: Milan Ramšak Marković in igralke_ci

Opis

Zdi se, da smo v stoletjih strašenja, katastrof in poskusov mobilizacije množic na točki, na kateri se nočna mora sedanjika kar noče končati, zato se utrujeni vrtimo v tem kalnem tolmunu, in edino, kar hočemo, je naša normalnost. Toda ne z leve ne z desne nam ne pustijo tja in vztrajajo pri strategiji ultimativnih strašilnih manevrov.

Levica: desnica se je podala na pot radikalnega antifeminizma, alt-righta, antisemitizma, fašizma, teorije zarot globoke države in velike zamenjave in nas bo vse poslala v koncentracijska taborišča.

Desnica: levica je kup skrajnih komunistov, ki se pretvarjajo, da so na strani delavcev, v resnici pa delajo za kapital, obsedeni so s kulturnim marksizmom, enakostjo spolov, ukinili bodo moškost in družino. Spet bomo vsi revni, vse nas bodo poslali v gulag.

Liberalci in »skrajna sredina« neoliberalnega kapitala pa stojijo ob strani in čakajo, da se ta kulturna vojna še zaostri in bodo z ohlapnimi zavezništvi zagotovili videz nove normalnosti ter dokončno zmagali.

Iz tiska

Prvi del uprizoritve, postavljene v šišenski Katedrali, kjer se prizorišče od odrske ravnine v ozadju podaljšuje v široko brv, ki se zajeda med občinstvo (scenografska zasnova Igorja Vasiljeva z namigovanjem na okolje modne revije morda nakazuje tudi na to, da smo priča nekakšnemu 'katalogu' živih podob, ki jih ne gre vselej jemati preveč naravnost ali zares), zanesljivo sledi Brechtovi predlogi, ki skozi epizode življenj običajnih ljudi vseh družbenih slojev zarisuje krhko skupnost, ki se pod surovo težo revščine, propagande in ustrahovanja, pa tudi golega nasilja, počasi utaplja v fašizmu; kostumografija Belinde Radulovič je tukaj stilizirano realistična, 'funkcijska', podobno velja tudi za natančno izdelane igralske prispevke, razpršene skozi paleto raznovrstnih likov (v spominu denimo ostajata Janja Majzelj v trpki vlogi odhajajoče judovske soproge ali Ivana Percan Kodarin kot preprosta starka, ki blekne besedico preveč), zlovešče vzdušje podčrtuje glasba Draga Ivanuše.

(Gregor Butala, Dnevnik, 01. februar 2023)

Ko je Sebastijan Horvat pri Brechtu, je pri svojem izhodišču. Gledališče, ki gledalcem govori, ne buljite tako romantično, ker govorimo vam in o vas, je njegovo imanentno gledališče. [...] Drama Strah in beda Tretjega rajha ni ustavila strahu in bede Tretjega rajha in tudi ta uprizoritev ne bo spremenila naše bede. Umetnost je dokument o porazu. Odlične igralke in igralci Slovenskega mladinskega gledališča z dvema gostoma s pomočjo glasbe in drugih elementov stopnjujejo tempo skozi vso uprizoritev. Dve uri in pol brez pavze mineta hitro. Vsem brechtovskim in horvatovskim presenečenjem navkljub pa Strah in bedo Tretjega rajha – čisto nepresenetljivo – priporočamo predvsem tistim, ki imajo radi ekplicitno politično gledališče.

Kljub klasičnemu formatu reprezentacije prizori ostajajo kvalitetni in zanimivi že zaradi besedila samega, igralska zasedba pa seveda prepričljiva in suverena. A drugi del predstave se pomakne v sodobni čas, arhaične kostume zamenjajo trenirke in superge, na estetsko-vizualni ravni pa se ta del veliko bolj poigrava z žanrom šova, petja in plesa.

(Ana Lorger, SiGledal, 20. januar 2023)

Slovensko mladinsko gledališče je te Brechtove prizore, združene pod naslovom Strah in beda Tretjega rajha, postavilo na oder velike dvorane ljubljanskega Kina Šiška. Kot del gledališke uprizoritve delujejo prepričljivo in srhljivo, majhni fašizmi se pojavljajo tudi tam, kjer jih ne pričakuješ. [...] Ravno zato drugi del predstave poskuša odgovoriti na vprašanji, kaj je s tem fašizmom danes in kakšna je pri vsem skupaj vloga levice. Seveda je ideja gledališkega raziskovanja, kako odmeva Brechtovo besedilo, kako fašizmi odzvanjajo v današnjem času, dobrodošla. Ljudje se iz zgodovine nikoli ne naučimo veliko.

(Jure Trampuš, Mladina, 20. januar 2023)

Odlična igralska zasedba, ki je suverena v stalnem menjavanju vlog, sporočilnih kanalov in zornih kotov, jasno posreduje kontekst. V srž predstave pa, povsem Brecthovsko postavlja gledalčev pogled kot temeljno gonilo dramske biti. Navkljub ostrim cenzuram med posameznimi prizori in globalni dramski delitvi na fašizem takrat in fašizem zdaj, predstava deluje izrazito celostno in zaključeno, ter narativno tekoče in vsekakor zadane žebljico na glavico. Noben gledalec ne more zapustiti dvorane brez, da bi njeno odrsko materializacijo in ključno sporočilnost še dolgo v sebi gnetel.

Gradivo za novinarje