2019/2020 — 64. sezona
Andrej Rozman Roza

Baal

Režija: Vito Taufer
Po motivih Baala Bertolta Brechta
Premiera: 20. 3. 2019
Predstave
ponedeljek / 4. 11. / 19:30 / Sežana
sreda / 6. 11. / 19:30 / Velenje
Zasedba
  • Baal
  • Jure Ivanušič
    Akademikova, Ekart, Drvar
  • Poslanec, Jana, Ženomorec, Psihiatrinja, Prvi policaj, Drvar
  • Gostitelj, Lojzka, Skladiščnik, Joc, Ropar, Psihiatrinja, Drvar
  • Emilija, Kurir, Diler, Psihiatrinja, Prvi kmet, Drugi policaj, Drvar
  • Akademik, Drugi pijanc, Župnik, Mama, Psihiatrinja, Drvar
  • Poslančeva, Prvi pijanc, Zala, Goljuf, Psihiatrinja, Drugi kmet, Drvar
  • Jan, Naci, Švercer, Psihiatrinja, Zdravnik, Drvar
  • Vasko Atanasovski
    vokal, saksofon, flavta
  • Dejan Lapanja
    kitara
  • Marjan Stanić
    bobni, tolkala
Ustvarjalci
  • Dramaturgija: Dubravko Mihanović
  • Scenografija: Zora Stančič
  • Animacija po predlogah Zore Stančič: Andrej Kamnik
  • Kostumografija: Barbara Stupica
  • Asistentka kostumografije: Slavica Janošević
  • Glasba: Aleksander Pešut - Schatzi
  • Glasbeni aranžmaji: Vasko Atanasovski Trio
  • Koreografija: Natalija Manojlović Varga
  • Lektorica: Mateja Dermelj
  • Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar
  • Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
  • Vodja predstave: Liam Hlede

Pesem Prerojenje Srečka Kosovela uglasbil Jure Ivanušič.

Opis

Rozmanov Baal ni prevod niti adaptacija, ampak popolnoma avtonomno avtorsko delo. Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe in ljudi. Zgodbo prestavlja v sodoben čas in naš prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, dialogi so napisani v verzih. Ker je izvirni Baal pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu je Roza pripisal nekaj svoje mladostne poezije. In prav ta je razlog, da se je Vito Taufer odločil zanj kot tistega avtorja, ki naj Brechtov lik prestavi v tukaj in zdaj: spomnil se je, kako ga je v začetku osemdesetih prvič slišal, ko je »izvajal« svojo poezijo. V njej je zaznal prav takšno mešanico naivnosti in grozovitosti, na kakršno zdaj meri njun Baal.

Iz tiska

Rozov junak tako kot Brechtov govori, misli in dela, kar hoče. Sočne verze kuje iz slepih peg družbene anomalije, da, kot pravi,  resnica najbolj prizadene / tiste napihnjene kretene, / ki imajo umazano vest / pa mislijo, da jim mormo vsi iz roke jest / in v riti lest. Briljantna igralska izvedba v popolni predaji užitku igranja ustvari uprizoritev, ki buči v elementarni sli po življenju. Vse je le igra, ekstaza odlično odpetega komada, vrhunskega preigravanja vlog, smeh, ki ga v občinstvu izzovejo bela dekliška oblekica na telesu petdesetletnika, visoke pete in kosmate noge. Kabaret použiva razpadajoče zlorabljeno telo petnajstletnice, pedofilijo Katoliške cerkve, prevarane, razžaljene, ponižane, opeharjene, in Baal poje: Da nam življenje s čim manj muke teče / in nas tko vest kot karkol druzga čim manj peče, / si mora vsak zgradit / visok obrambni zid, / se zapret v svoj grad in varovat zaklad iz svojih najljubših razvad. 

[P]redstava dobro teče, ima dober ritem in v celotni postavitvi ohrani močno, sproščeno, humorno, obenem pa tudi nekoliko temno, zadušljivo atmosfero. Igra (Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga, Matija Vastl) ustreza tonu in tipu humorja predstave in je kljub humornim pretiravanjem besedila in verzifikaciji dovolj naravna in sproščena. Najmočnejši element predstave so gotovo glasbeni aranžmaji (glasba: Aleksander Pešut - Schatzi, glasbeni aranžmaji: Vaško Atanasovski Trio, izvedba: Vaško Atanasovski, Dejan Lapanja, Marjan Stanič), ki dajejo Baalu močno atmosfero, izrisujejo ter poglabljajo ton predstave ter podpirajo njeno humorno vzdušje.

(Anja Radaljac, Delo, 26. marec 2019)

Uprizoritev je zastavljena kot burleska, ki jo uvede glasbeni trio (Vaško Atanasovski Trio, glasba Aleksander Pešut - Schatzi), ki bolj kot v preprostih songih zaživi v divjih solo pasažah. Trio spremlja odrsko dogajanje, podpira Baalove (Ivo Godnič) songe in tudi aktivno zavzame 'pripovedovalko' pozicijo, s čimer šiva prehode med prizori ter uokvirja celotno uprizoritev.

(Rok Bozovičar, Dnevnik, 25. marec 2019)
Gostovanja

  • Gavellovi večeri, Zagreb, Hrvaška, 11. 10. 2019
Gradivo za novinarje