SEZONA LJUBEZNI IN TEH STVARI
2023/2024 — 68. sezona
Grega Repovš

Moji možgani in njihove iluzije

Koprodukcija: Cukrarna in Slovensko mladinsko gledališče
Premiera: 16. 4. 2024
Predstave
torek / 21. 5. / 19:00 / Cukrarna / Nakup vstopnice
petek / 24. 5. / 19:00 / Cukrarna / Nakup vstopnice
Zasedba
Ustvarjalci
  • Kurator cikla Takorekoč: Boštjan Narat
Opis

Kaj je iluzija? To je takrat ko te možgani prinesejo okoli in vidiš nekaj, kar ni res, je odgovor, ki ga boste najpogosteje slišale_i od sosedovega Tončka, Pikičine stare mame, ali pa mimoidoče_ga, ko jo_ga na Prešernovem trgu presenetite z vprašanjem in ji_mu pomolite mikrofon pred usta. Iluzije nas presenetijo, navdušijo, prestrašijo, vpeljejo dvom o tem, kaj je v našem doživljanju res in kaj ne. Našle_i jih boste v revijah, na spletnih straneh, v galerijah, muzejih in videih na YouTubu. A vendarle, kaj res so iluzije, od kod prihajajo in kaj nam razkrijejo o našem zaznavanju, spoznavanju in védenju o svetu, o naših možganih in nas samih? Ta vprašanja v svojem eseju odpira psiholog in kognitivni nevroznanstvenik prof. Grega Repovš, ki na Oddelku za psihologijo UL predava o delovanju kognicije, raziskovalno pa se ukvarja s tem, kako deluje kognicija v zdravju in bolezni ter kako možgani ustvarjajo našo duševnost.

Iz tiska

Kognitivni psiholog Grega Repovš, tokratni gostujoči esejist, igralca Mateja Recerja seznanja s številnimi primeri kognitivnih iluzij, ki napredujejo od bolj klasičnih zaznavnih iluzij do 'globljih' iluzij, povezanih z osebno identiteto.  […] Kognitivna psihologija dozdevno predpostavi neko fizikalno resničnost, na katero kognitivni subjekti zremo z različnih perspektiv. Ko nekaj 'ni tako, kot se zdi'« ali pa ko nas 'naši možgani prinesejo naokrog', najprej zatrdi, da smo pod vplivom iluzije, nato pa poišče dejavnike, pod katerimi tej iluziji bolj ali manj pogosto zapademo. Gledališče, po drugi strani, poskuša iluzijo na takšne in drugačne načine priklicati, s čimer nam poskuša omogočiti pribežališče v skupni, skozi več tisoč let raztezajoči se domišljijski prostor, ki z vsako novo ponovitvijo umre in ponovno zaživi (tako posredno nagovarja tudi tisto temeljno iluzijo, iluzijo večnega življenja). Iluzija v gledališču ni razumljena kot odmik od resničnosti, ampak kot korak bližje k njej.

Razstava Razširjeni vid

Esej je povezan z razstavo Razširjeni vid v Cukrarni in ga v razstavnem prostoru tudi uprizarjamo. Vstopnice so na voljo v Cukrarni.