Jaz, umetnik. Jaz, državljan.
2018/2019 — 63. sezona
F. M. Dostojevski – Diego de Brea

Zločin in kazen

Režija: Diego de Brea
Premiera: 19. 4. 2009
Zasedba
  • Rodion Romanovič Raskolnikov, bivši študent
  • Sandi Pavlin
    Semjnon Zaharič Marmeladov, nekdanji titularni svetnik
  • Sofja Semjonovna Marmeladova, njegova hči
  • Olga Grad
    Nastasja Petrovna, hišna
  • Olga Kacjan
    Pulherija Aleksandrovna Raskolnikova, Rodionova mati
  • Pulherija Aleksandrovna Raskolnikova, Rodionova mati
  • Avdotja Romanovna Raskolinkova, njegova sestra
  • Pjotr Petrovič Lužin, ženin Avdotje Romanovne
  • Marinka Štern
    Aljona Ivonovna, stara oderuhinja
  • Aleksander Grigorjevič Zametov, tajnik na policijski postaji
  • Dmitrij Prokofjič Razumihin, Rodionov prijatelj
  • Porfirij Petrovič, sodni preiskovalec
  • Arkadij Ivanovič Svidrigajlov, podeželski plemič
Ustvarjalci
  • Prevod romana: Marjan Poljanec
  • Scenografija, oblikovanje luči: Diego de Brea
  • Dramaturgija: Tomaž Toporišič
  • Kostumografija: Marita Ćopo
  • Lektorica: Mateja Dermelj
  • Izbor glasbe in oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič
  • Oblikovanje maske: Barbara Pavlin
  • Vodja predstave: Janez Pavlovčič
  • Producent: Tina Malič
Opis

Diego de Brea si je v svoji priredbi zadal nalogo na oder prenesti ves kompleksni kozmos znamenitega romana Dostojevskega, uprizoritev pa je režijsko zasnoval z vidika Raskolnikova in gledalcu tako omogočil kar najbolj neposreden vpogled v njegovo dušo. Skupaj z odlično igralsko ekipo je raziskoval moč strahu, bojazni in zaskrbljenosti, beg, bolečino zaradi odsotnega očeta, izzivanje življenja, ki se naposled klavrno konča v najglobljem blodnjaku krivde in trpljenja. Kritiki po svetu poleg dramatizacije ter silovitih odrskih podob in simbolov v en glas hvalijo tudi igro ansambla. Predstava je z velikim uspehom gostovala na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji, Makedoniji, Italiji in Kolumbiji.

Iz tiska

Z Zločinom in kaznijo Dostojevskega [...] smo na čedajskem Mittelfestu videli véliko gledališče. Intenzivna predstava izjemnega emotivnega učinka, z igralci, osredotočenimi na to, da bi občinstvu ponudili vse tančine dramske predloge, ki je glede na to, kako roman genialnega ruskega pisatelja prenaša v prepričljivo odrsko dogajanje, napisana nadvse učinkovito. Igra celotnega ansambla, ki je energičen, kompakten, do popolnosti utečen 'stroj', je optimalna. […] Čudovita priredba v eni najbolj hvaljenih predstav festivala in gotovo eno 'najboljših' v sekciji, posvečeni dramskemu gledališču.

Prenesti na oder zgodbo, ki jo bolj kot akcija ženejo duševni boji človeka v primežu – vedno hujšem – obžalovanja, je tvegana stvar: toda Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, laboratorij za umetniško raziskovanje in eksperimentiranje, ki ga imajo (po pravici) za enega slovenskih draguljev, si je v režiji Diega de Bree to drznilo storiti, in rezultat si zasluži vse pohvale. […] Zločin in kazen torej znova oživi v gledališču, in to v obliki, ki je zmožna vznemiriti, celo presuniti: [… Rodiona Romanoviča Raskolnikova]  je utelesil izvrstni Matija Vastl, popoln igralec za trpečega Rodjo, ob njem pa sliko likov, ki oživljajo Zločin in kazen – naj tokrat v poklon tej sijajni produkciji Slovenskega mladinskega gledališča zapišemo naslov v slovenščini – sestavljajo drugi močni igralci. Intenzivna, ostra, velika predstava zaradi natančnosti detajlov, glasbene podlage, izbire simbolov ...

Letos so umetniki iz Slovenije v Budvo prišli s predstavo Zločin in kazen po motivih romana F. M. Dostojevskega v režiji Diega de Bree, ki se je izkazala kot pravi gledališki dogodek in gotovo eden največjih adutov v letošnji festivalski gledališki ponudbi. V skoraj dveurni predstavi do popolnosti natančnega in sijajnega ansambla Mladinskega iz Ljubljane [...] smo zagotovo videli eno najboljših inscenacij kultnega romana svetovne književnosti, kar jih je bilo v zadnjih dvajsetih letih narejenih v teh prostorih.

(V. L., Nezavisni dnevnik Vijesti, Črna gora, 19. julij 2010)

[Zločin in kazen so] gledalci na prizorišču Terase med cerkvama pospremili z večminutnimi ovacijami. Fantastični ansambel ljubljanskega gledališča, ene najbolj reprezentativnih gledaliških hiš v regiji, je tudi tokrat navdušil budvansko občinstvo, ponudil magistralno igro in nam ponudil 'učno uro igralskih bravur'.

(Gr. T., Pobjeda, Črna gora, 19. julij 2010)

Igralcem Slovenskega mladinskega gledališča bi človek najraje več minut ploskal, ker vsakič, ko stopijo na oder, tam pustijo svojo dušo. […] Čeprav vsi zavidljivo obvladajo gledališko tehniko, je tisti, ki v tej priredbi Zločina in kazni 'ukrade' predstavo, iz očitnih razlogov Matija Vastl v vlogi Rodiona Romanoviča Raskolnikova. […] To, kar počenja Slovensko mladinsko gledališče – ne potuje zaman vse leto po najpomembnejših svetovnih festivalih in prav oni so na Iberoameriški festival do zdaj pripeljali največ produkcij –, je gledališče v svojem najčistejšem izrazu. Brez izumetničenosti.

(Laila Abu Shihab, vive.in, Kolumbija, 29. marec 2010)

Izraba estetiziranih rešitev, kakršnih smo pri De Breii že (raz)vajeni, preprečuje poseganje onkraj nivoja predstave v brutalnost samega dejanja, ki bi postajalo samo sebi namen. Namesto tega z vzpostavljanjem znakovnega sistema, ki ga pogosto ohranja v zgolj nakazanem, podpira premočrtno jasen razplet. [...] Poantiranost de Brea dosega z nepokoravanjem kronološkemu poteku dogajanja, kar omogoča svobodno kombinacijo posameznih izsekov, pa tudi z redukcijo obstranskih zgodb na minimum, ki je še potreben za efektivnost. Njihova vloga je omejena zgolj na materializacijo oziroma konkretizacijo polov notranje razklanosti, kar pa zadostuje tako za vzpostavljanje stališč kot za izrisovanje psiholoških portretov.

Režiser Diego de Brea je notranje plati vrhunske zgodbe o človeškem samopomilovanju in režiranju intenzivno in kljub morečemu ogrodju subtilno nanizal predstavo, ki v dveh urah ne izgubi na verodostojnosti, kakovosti [...]. Vrhunsko je Raskolinikova upodobil Matija Vastl, brez slehernega kiksa je v sebi ponotranjil in na odru izkazal vse junakove, oziroma anti junakove poteze. Nisem še videl nobene vloge, ki bi jo tako čustveno intenzivno in popolno Vastl odigral. [... S]icer pa so za Zločin in kazen pomembni vsi detajli, ki predstavo naredijo tako temačno in tako veličastno hkrati. In to se je tudi zgodilo.

(Tomaž Simon, Radio Slovenija, 21. april 2009)

Režiserju in soustvarjalcem je uspelo v dobro poldrugo uro domišljeno zgoščenega, notranje intenzivnega in stopnjevanega dogajanja zaobjeti ključne postaje duševno ponotranjenega križevega pota 'bivšega študenta' in nesrečnega morilca Rodiona Romanoviča Raskolnikova, in sicer od fragmentarno oživljenih družinskih oz. življenjskih okoliščin, ki so v medsebojnem družbenem součinkovanju (lahko) privedle do zločina, do posledičnega protagonistovega bolezenskega stanja, nenadzorovanih duševnih blodenj in telesnega trpljenja, ter njegovega zaključnega javnega priznanja zločina in (domnevnega) očiščenja.

(Slavko Pezdir, Delo, 21. april 2009)
Gostovanja

  • Tvrđava Teatar, Smederevo, Srbija, 14. 7. 2012
  • MOT, Skopje, Makedonija, 23. 9. 2011
  • SSG Trst, Italija, 7. 4. 2011
  • ZeKaEm, Zagreb, Hrvaška, 5. 4. 2011
  • Mittelfest, Čedad, Italija, 22. 6. 2010
  • XII. iberoameriški gledališki festival Bogote, Kolumbija, 25.–29. 3. 2010
  • Hrvatska kazališna kuća Zadar, Hrvaška, 9. 12. 2009
Nagrade

  • nagrada za režijo Diegu de Brei na festivalu Tvrdjava teatar v Smederevu, Srbija, 2012