Zberi svoje ptice
- Jadranka TomažičStarka
- Sandi PavlinStarec
- Ptica, Dekle
- Matjaž MariničPianist
- Draga PotočnjakOna
- Milan MariničOn
- Koreografija in scenografija: Branko Potočan
- Dramaturgija in asistenca režije: Andreja Kopač
- Glasba: Matjaž Marinič
- Zvočni posnetek: Silvo Zupančič
- Lektorica: Mateja Dermelj
- Kostumografija: Slavica Janošević
- Oblikovanje maske: Barbara Pavlin
Besedilo izpod peresa Drage Potočnjak in v gibalnem jeziku Branka Potočana je pronicljiva in poetična drama absurda, alegorična in poetična skica iztekajočega se življenja. Zberi svoje ptice je besedilo, ki postaja vse bolj aktualno. Prebivalstvo v Evropi se nezadržno stara, politika pa se še naprej obnaša, kot da je to nekaj, v zvezi s čimer ni mogoče narediti ničesar. Podobno se na odru vedeta protagonista igre, Starka in Starec, ki odhajata v dom starejših občanov. Trdno odločena, da bosta odšla, in pripravljena za pot se takoj izgubita – in izgubljata se ves čas. Čeprav se nam, ko ju gledamo, zdi, da sploh nikamor ne gresta. Da zgolj hodita na mestu. Starca tega ne vesta, saj ves njun dom in svet, vse njuno prejšnje in zdajšnje življenje, potuje z njima. Zdi se, kot da ničesar ne zapuščata, da nikamor ne odhajata, da ves čas ostajata. Tu. Pred nami. Z nami. V njunem živahnem in mestoma strastnem dialogu bivajo le še fragmenti pomena in smisla, ki se v iskanju otipljivega življenjskega mozaika srečujejo v lirični poetiki absurda.