Norčevanje teme
- Željko Hrs
- Klara Kastelec
- Nika Rozman
- Prevod: Urška Brodar
- Dramaturgija: Nina Šorak
- Asistent režije: Marko Mlačnik
- Kostumografija: Sara Smrajc Žnidarčič
- Scenografija: Adriana Furlan
- Zvok: Tomaž Grom
- Svetovanje pri delu z glasom: Irena Tomažin
- Lektorica: Mateja Dermelj
- Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic
- Oblikovanje luči: Matjaž Brišar
- Vodja predstave: Janez Pavlovčič
Mentorji: red. prof. Kristijan Muck, izr. prof mag. Sebastijan Horvat (dramska igra in gledališka režija); doc. dr. Blaž Lukan (dramaturgija); doc. mag. Jasna Vastl (scenografija); red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik (kostumografija); doc. dr. Katarina Podbevšek (jezik in govor)
Norčevanje teme je radijska igra, ki dopušča možnost odrske uprizoritve. Navdihnila jo je kultna klasika Apokalipsa zdaj Francisa Forda Coppole.
Dvema vojakoma je ukazano podati se v globine fiktivnega afganistanskega deževnega gozda, poiskati in likvidirati ponorelega oficirja. Na svojem norem potovanju v središče teme srečujeta čudaške ljudi s še bolj čudaškimi zgodbami. Z ladjo, na kateri potujeta, prodirata v nenavaden svet izkoriščanja, vojnih grozot, zlorab in rušilne želje po moči. Srhljiva odtujenost in vse bolj bizarni dogodki, ki prežijo nanju v deževnem gozdu, so nam paradoksalno blizu, saj je temačno osrčje pragozda pravzaprav svet, ki ga živimo. V besedilu prek mrzlične norosti dveh popotnikov spremljamo neulovljivo iskanje smisla v svetu, v katerem je človek pozabil na sočloveka.
Kljub temu, da je Norčevanje teme radijska igra in da je avtor k njej – resda skladno z besedilom – nekoliko hudomušno-igrivo pripisal opombo, da je v primeru odrske uprizoritve tekst potreben obsežnih sprememb, uprizoritev sledi jasni odločitvi, da ga ohrani takšnega, kot je, in se posebej posveti oblikovanju zvočne podobe (zvok Tomaž Grom, svetovalka za delo z glasom Irena Tomažin). Sočasno odvijanje radijske igre gledališki daje odrskemu dogodku poseben pečat; tujost ene umetniške forme v drugi podpira včasih že kar nadrealistično popotovanje po sledovih »civiliziranega« človeka v osrčje »barbarske« teme, predvsem pa poudarja mediatiziranost pripovedovane realnosti. […] Zdi se, kot bi uzrli model, po katerem je v zgodovini človeštva stkano valovanje kolonialističnega osvajanja, vojn, podrejanja in zasužnjevanja, uničevanja narave in človeškega. Tej poanti režiser Tin Grabnar (z dramaturginjo Nino Šorak in asistentom režije Markom Mlačnikom) sledi konsistentno in odločno, s pozornostjo na detajl razvija tudi drobne premetenosti in duhovitosti besedila, katerih nenavadnost in absurdnost pa večkrat delujeta kot tujek in se v uprizoritveni celoti podredita osrednji ideji.
Norčevanje teme je v lucidni kolaž zgodb oblikovano [radijsko] besedilo, ki odpira številne teme. Od somalijskih piratov do rudnikov koltana, modrih čelad in misijonov, v posamične zgodbe pa vstopamo sledeč dvema vojakoma, ki z mislijo, da likvidirata ponorelega oficirja, potujeta po reki Hindukuš skozi pragozd, stkan iz premišljeno izbranih slik naše civilizacije. […] V režijskem postopku je tako opaziti […] razmišljanje o možnih načinih prenosa radijskega besedila v gledališki prostor, pri čemer ustvarjalna ekipa še posebej učinkovito izkorišča asociativno moč zvoka in jo v gledališki prostor prevaja kot nekakšno zvočno kuliso, ki ne zaobjame le odra, temveč tudi prostor avditoriuma. S tem odpre široko polje imaginacije […]. Kar pa ustvarjalcem vsekakor uspe ujeti v predstavo, je ta občutek norosti pragozda, v katerem se ne izgubljata le vojaka, ki skozenj potujeta, temveč mi vsi. S tem pa Norčevanje teme ni več le zgodba o njih, temveč zgodba nas vseh.
- Župančičeva nagrada Željku Hrsu med drugim tudi za vlogo v Norčevanju teme
Prevod dela je podprl / Translation supported by: Goethe-Institut.
