Ivan Peternelj

Ivan Peternelj (1968) je iz dramske igre diplomiral leta 1996. Do leta 2003 je kot svobodnjak ustvarjal samostojne projekte, v skupini Betontanc in gledališču Muzeum ter pri številnih neodvisnih produkcijah, v video filmih Eme Kugler itd., nato se je redno zaposlil v Mladinskem, s katerim je sodeloval že prej. Kljub temu delovanja na neinstitucionalni sceni ni opustil, še naprej pa tudi režira. V Mladinskem so pod njegovim režijskim vodstvom med drugim nastali Amado mio, Ribič in njegova duša ter Enajst tisoč batin (vse troje v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Luna na cesti (v koprodukciji z Zavodom Bufeto). Je utanovitelj Društva za umetnost AVGUS, pod okriljem katerega (pogosto v koprodukcijah z drugimi zavodi) še naprej režijsko ustvarja: Chagall, Jetniška balada (2016 in 2017, Mini teater), Peter in volk (2017, SNG Opera in balet Ljubljana), Cum mortuis in lingua mortua (Cankarjev dom, 2022) tudi Umetnost je omara v koprodukciji z Mladinskim (2019). Leta 2018 mu je ZDUS za režijo Jetniške balade in Petra in volka ter koreografije Pasje procesije in Petra in volka podelil bršljanov venec. Leta 2013 je prejel Župančičevo nagrado za vrhunske igralske dosežke v obdobju zadnjih dveh let in za režijo predstave Ribič in njegova duša, leta 2004 nagrado za vlogo Kasparja v istoimenski predstavi na festivalu Slovenskega komornega gledališča SKUP na Ptuju, leta 2003 Severjevo nagrado za vloge v predstavah Supremat, Sneguljčica in sedem palčkov ter Obličja iz peska, leta 1998 Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Človeka v dvigalu v Nalogi in prvo nagrado na festivalu PUF v Pulju za projekt Medium Coeli, leta 1992 pa skupaj z drugimi člani_cami skupine Betontanc Župančičevo nagrado.