V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes

Ob ljubljanski premieri (in ponovitvi) mednarodne koprodukcijske uprizoritve Sveta Ivana Klavniška, ki je na sporedu 10. in 11. novembra 2024 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, humanistični program Cankarjevega doma in Založba /*cf., ki je to Brechtovo igro leta 2018 izdala v prevodu Mojce Kranjc, načrtujeta dodaten diskurzivni program: strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes.

Izhodišče kolokvija je igra Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta, najpomembnejšega nemškega dramatika in teoretika gledališča 20. stoletja.

Bertolt Brecht je prvo različico igre napisal leta 1929, ko je izbruhnila velika gospodarska kriza (t. i. velika depresija, ki se je začela v ZDA z zlomom borze na »črni torek«, 29. oktobra 1929). Tedaj se je Brecht ukvarjal s študijem politične ekonomije, še zlasti so ga zanimali načini delovanja borze in kroženja kapitala. Ob primeru severnoameriške mesnopredelovalne industrije je pokazal, kako borzni investitorji špekulirajo, namenoma ustvarjajo presežek ali pomanjkanje, s čimer vplivajo na gibanje cen surovin in izdelkov, na spodbujanje ali zaviranje produkcije, s tem pa tudi na ceno delovne sile, stopnjo brezposelnosti in revščine. Druga pomembna razsežnost te Brechtove igre je, da v tržno klanje raznih investitorjev in mešetarjev avtor vpelje tudi cerkev, ki jo reprezentira Ivana, članica verske sekte in njegova različica motiva Device Orleanske. Brechtova Ivana se postavi v posredniško vlogo med kapitalisti in delavci z namenom, da bi ponovno zagnali investicijski ciklus, ki edini lahko (vsaj začasno) potegne kapitalistični voz iz blata. Hkrati pa cerkev dejavno sodeluje v cirkulaciji kapitala, saj ji največji kapitalist v panogi namenja del svojega dobička ...

Brechtovo igro Sveta Ivana Klavniška bomo na strokovnem kolokviju obravnavali z več vidikov: od literarno-estetskega, literarnozgodovinskega in literarnoteoretskega do gledališkega in uprizoritvenega; spodbuditi želimo tudi sociološko branje drame: premisleke o njenih družbenih, politično-ekonomskih implikacijah, njeni kritiki kapitalističnega sistema, meščanske ideologije in cerkvene institucije.

Kolokvij bo dvodelen; ob 15. uri pripravljamo okroglo mizo z ustvarjalci predstave: Danilo Nigrelli (igralec), Ivan Novak (Laibach), Davide Sacco (ErosAntEros, režiser), Blaž Šef (SMG, igralec) in Agata Tomšič (ErosAntEros, igralka in sodramaturginja); pogovor bo vodil AldoMilohnić (UL AGRFT). V drugem delu ob 17. uri bodo svoje poglede na aktualnost Brechta in Svete Ivane Klavniške predstavili: Matjaž Berger (APT Novo mesto), Sebastijan Horvat (UL AGRFT), Mojca Kranjc (prevajalka), Aldo Milohnić (UL AGRFT), Rastko Močnik (Založba /*cf. in UL FF), Ula Talija Pollak (UL AGRFT) in Jakob Ribič (UL AGRFT); referente in razpravo bo povezovala urednica Amelia Kraigher (Založba /*cf.).

Kolokvij je zamišljen kot diskurzivni dogodek, ki dopolnjuje, nadgrajuje in omogoča široko paleto premislekov, doživetij in uvidov o(b) Sveti Ivani Klavniški.

Na obeh predstavah in kolokviju bosta po promocijskih cenah naprodaj tudi knjigi Sveta Ivana Klavniška (Založba /*cf.) ter Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma (Knjižnica MGL).

V sodelovanju z Založbo /*cf in raziskovalnim programom AGRFT Gledališke in medumetnostne raziskave (P6–0376,) ki ga financira ARIS.