Prerok
- Almitra
- Miha RodmanPrerok
- Vladimir JurcPrerokov glas (slovenščina)
- Adriano GiraldiPrerokov glas (italijanščina)
- Prevod: Lojze Bratina
- Scenografija, oblikovanje videa in vonjav: Barbara Pia Jenič
- Dramaturgija: Marinka Poštrak
- Zvok: Peter Penko, Tine Terlep (vokal), Igor Meglič (arabsko balkanski saz)
- Kostumografija: Tina Kolenik
- Svetovanje za gib: Jasna Knez
- Lektorica: Mateja Dermelj
- Asistentka dramaturgije: Kristina Mihelj
- Oblikovanje luči: Bojan Hudernik, Igor Berginc
- Oblikovanje maske: Matej Pajntar
- Oblikovanje videa: Robert Obed
- Vodja predstave: Ciril Roblek
V primeru, da bi si želeli predstavo ogledati pri naših koproducentih, lahko razpoložljive termine preverite na naslednjih povezavah:
Prerok sodi med tiste literarne mojstrovine, ki so tako univerzalne, da jih prebirajo ljudje vseh celin in vseh generacij, saj nagovarja tisto, kar je človeškega v vsakem od nas. V njem Gibran skozi parafrazo svetopisemskih zgodb razpreda misli o življenju, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, na katera slehernik išče odgovore vse od rojstva dalje. Osrednja je misel o univerzalni ljubezni, o pomembnosti tega, da smo ljudje bitja, ki nas definira sposobnost ljubezni.
Režiserka Barbara Pia Jenič, pionirka senzorialnega gledališča v Sloveniji, se v uprizoritvi dotika občutkov, čutnosti, sinergij prvin, s katerimi je Gibranova literatura subtilno prepredena. Prerokove besede izzivajo praznino, tišino in premolk, nagovarjajo neizgovorljivo ter odpirajo vmesne prostore za dostop do nezavednega in s tem dosegajo celovitejšo potopitev gledalcev v dogajanje.
Uprizoritev v režiji Barbare Pie Jenič se osredotoči na nekatere tematske drobce Preroka, kot so prijateljstvo, dar, otroci, revščina, smrt in ljubezen, ki jih odrsko razpira v umirjenem, upočasnjenem ritmu skozi simbolne in arhetipske slike ter senzualno obogateno. Nastopajoča Maruša Oblak in Miha Rodman ob sugestivni zvočni podpori Petra Penka, Tineta Terlepa in Igorja Megliča ter video projekcijah subtilno sporočilo o temeljni povezanosti nasprotij podajata govorno jasno in trezno, z učinkovito uporabo vonjav, rekvizitov in scene. Pomensko in duhovno nabitost Preroka, ki je današnji dobi kar nekako tuja, predstava tako nagovarja in odpira skozi gledalčevo čutno dovzetnost in občutljivost, lastno efemernosti gledališkega trenutka, kar gledališki dogodek pravzaprav naredi edinstven in nepovraten.
Odrsko priredbo proznega dela Prerok sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Kranj in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.