Kralj na Betajnovi
- Matic ValičJožef Kantor, fabrikant
- Lucija HarumHana, njegova žena
- Ana PencaFrancka, njuna hči
- Beti StrgarPepa, njuna mlajša hči
- Anuša KodeljaNina, sorodnica Kantorjevih
- Blaž PopovskiŽupnik
- Borut DoljšakKrnec, nekdanji štacunar in krčmar
- Timotej NovakovićMaks, njegov sin
- Lovro ZafredFranc Bernot, posestnik, absolviran tehnik
- Lužarica
- Gregor PodričnikSodnik
- Priredba besedila: Maša Pelko, Anja Krušnik Cirnski
- Dramaturgija: Anja Krušnik Cirnski
- Scenografija: Aleksander Vujović, Katja Marinič
- Kostumografija: Nina Čehovin
- Glasba: Beti Strgar
- Oblikovanje svetlobe: Juš Zidar
Mentorji: doc. Nataša Barbara Gračner, izr. prof. mag. Sebastijan Horvat (dramska igra in gledališka režija); izr. prof. mag. Jasna Vastl (scenografija); red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik (kostumografija); asist. dr. Nina Žavbi Milojević (jezik in govor)
Kralj na Betajnovi, četrta drama Ivana Cankarja, je bil napisana leta 1901 in vse do danes ohranja skoraj nepredstavljivo aktualnost, tako na področju političnega in družbenega kakor intimnega. Osnovno strukturo ene najznamenitejših slovenskih dram tvorita vzpon fabrikanta Kantorja, ki brcne s poti vsak kamen, ki mu onemogoča imeti vse, po čemer hlepi požrešna kapitalistična roka, in na drugi strani vagabund Maks, ki zahteva pravico vesti in svobode. Drama v sebi nosi kriminalno zasnovo, vendarle pa v jedru ostaja zgodba o moči družinske celice. Tokratna postavitev v priredbi študentov dramske igre in režije tretjega letnika AGRFT ohranja Cankarjevo pripovedno linijo, vendar pa zgodbo prestavi v en sam dogajalni dan, ki ima za vse udeležene usodne posledice. Uprizoritev skuša prodreti v do zdaj neraziskana polja zgodbe in v ospredje postavlja predvsem vprašanje, kje imajo v izrazito moški zgodbi prostor ženske, ki naj bi sicer obstajale zgolj kot neme pričevalke.
AGRFT