Izredna sezona
2021/2022 — 66. sezona
Igralci predstave / Foto: Aleksander Vujović, Katja Marinič (fotokolaž: Poznalo se je vsem, kakor bi bili v zadregi)
Ivan Cankar

Kralj na Betajnovi

Režija: Maša Pelko
AGRFT: Produkcija VI. semestra DI in GLR
Premiera: 11. 6. 2018
Zasedba
  • Matic Valič
    Jožef Kantor, fabrikant
  • Lucija Harum
    Hana, njegova žena
  • Ana Penca
    Francka, njuna hči
  • Beti Strgar
    Pepa, njuna mlajša hči
  • Anuša Kodelja
    Nina, sorodnica Kantorjevih
  • Blaž Popovski
    Župnik
  • Borut Doljšak
    Krnec, nekdanji štacunar in krčmar
  • Timotej Novaković
    Maks, njegov sin
  • Lovro Zafred
    Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik
  • Lina Akif
    Lužarica
  • Gregor Podričnik
    Sodnik
Ustvarjalci
  • Priredba besedila: Maša Pelko, Anja Krušnik Cirnski
  • Dramaturgija: Anja Krušnik Cirnski
  • Scenografija: Aleksander Vujović, Katja Marinič
  • Kostumografija: Nina Čehovin
  • Glasba: Beti Strgar
  • Oblikovanje svetlobe: Juš Zidar

Mentorji: doc. Nataša Barbara Gračner, izr. prof. mag. Sebastijan Horvat (dramska igra in gledališka režija); izr. prof. mag. Jasna Vastl (scenografija); red. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik (kostumografija); asist. dr. Nina Žavbi Milojević (jezik in govor)

Opis

Kralj na Betajnovi, četrta drama Ivana Cankarja, je bil napisana leta 1901 in vse do danes ohranja skoraj nepredstavljivo aktualnost, tako na področju političnega in družbenega kakor intimnega. Osnovno strukturo ene najznamenitejših slovenskih dram tvorita vzpon fabrikanta Kantorja, ki brcne s poti vsak kamen, ki mu onemogoča imeti vse, po čemer hlepi požrešna kapitalistična roka, in na drugi strani vagabund Maks, ki zahteva pravico vesti in svobode. Drama v sebi nosi kriminalno zasnovo, vendarle pa v jedru ostaja zgodba o moči družinske celice. Tokratna postavitev v priredbi študentov dramske igre in režije tretjega letnika AGRFT ohranja Cankarjevo pripovedno linijo, vendar pa zgodbo prestavi v en sam dogajalni dan, ki ima za vse udeležene usodne posledice. Uprizoritev skuša prodreti v do zdaj neraziskana polja zgodbe in v ospredje postavlja predvsem vprašanje, kje imajo v izrazito moški zgodbi prostor ženske, ki naj bi sicer obstajale zgolj kot neme pričevalke.

PRODUKCIJA

AGRFT