Narodna sprava: Predstava za turiste

To je skrajno izčiščeno odrsko delo, ki je tako rekoč brez scenografije, brez rekvizitov (razen enega obešalnika), glasba je minimalistična. Najizrazitejši odrski element je svetloba, ki – zlasti ob koncu predstave – s spreminjanjem moči in barve luči, ki obliva bolj ali manj nespremenljiv odrski prizor, deluje kot množenje in menjavanje perspektiv, ki istemu prizoru dajo (tudi dobesedno) različne odtenke ter pomene. Predstava v celoti temelji na prav takšnih detajlih in subtilnem podajanju sporočila. Osnova postavitve je improvizirana in tako neponovljiva koreografija poljske koreografinje in plesalke Marie Stoklosa, ki jo 'interpretirata' Damjana Černe in Primož Bezjak. (Besedilo predstave je pripravil Wojtek Ziemilski.) Interpretacija sprva z ironijo zavrne nekatere kritiške pristope k sodobnemu plesu in se osredotoči na bivanje telesa v danem trenutku (kar je seveda nova interpretacija, ki je skozi predstavo ves čas prav tako blago ironizirana). Eno izmed ključnih vprašanj, ki si jih predstava zastavlja, je vprašanje, kaj vse soustvarja in sonarekuje telo in gib v danem trenutku. […] Gledališko delo umirja in teži k spravi na nevsiljiv, premišljujoč, odprt način, z menjavo fokusa. Učinkovita in povedna predstava.

Narodna sprava: Predstava za turiste je plesno-gledališka uprizoritev, ki se 'spravljivega' okvirja dotika na nepričakovan in mestoma zabaven način. Precej bolj kot na pomiritev ideoloških razlik političnega prizorišča se nanaša na uprizoritveno spravo telesa, gibanja in naroda. Režiser Wojtek Ziemilski za izhodišče vzame kompleksen preplet gibanja in telesa v sodobnih plesnih praksah in mu doda interpretativno pripoved, ki na videz združuje nasprotujoče si odrske procese. Tako poskuša individualizirano telo, ki je zmožno konceptualne abstrakcije, in vsakič znova improvizacijsko raziskuje koreografske in izvedbene možnosti (Maria Stokłosa), od tega le manjši del pod glasbenim okriljem nezgrešljivega hita bossa nove Garota de Ipanema, nevtralizirati s popisovanjem in prevajanjem giba v besedo. V tej vlogi moderatorjev, komentatorjev, razlagalcev plesnega telesa nastopita Damjana Černe in Primož Bezjak, ki v angleščini (razumljivi tako turistom kot plesnim nepoznavalcem) posredujeta in razlagata, kaj sestavlja gibanje, zunanje privlake in notranje impulze ter vse, kar se je lahko vpisalo v plesno telo. V njem iščeta izvor in manifestacijo zgodovinskega gibanja, biološke vplive ih biografske okoliščine – gibanje in telo nista povsem avtonomna, ampak podrejena vsakokratni interpretaciji. Na tak način začetno individualnost historizirata (judovska provenienca z vso zgodovinsko prtljago), predvsem pa zvežeta z narodno pripovedjo.