S*S

Tako se komentarji iz neke oblike spletne javnosti, v kateri delujejo skrb vzbujajoče grozeče, mrakobno, predvsem pa prevladujoče, preselijo v drugo, gledališko javnost. Pod stropom viseče sekire in klade označujejo pomensko dvojnost: če je v prvi sferi na tnalu komentarjev izprijenost umetnosti, tu osmešeni komentarji cepijo same sebe. Sprejme jih smejoča skupnost in papagaj, ki vso predstavo kot edini živo nastopajoči žvrgoli že slišano in povedano. Kar problema spletnega komentiranja seveda ne razreši, morda se od njega v gesti smešenja celo prehitro odvrne, mu pa prireže krila moči, samoumevnosti in razširjenosti.

Da bi se obiskovalci lahko osredotočili na izjave spletnih 'junakov', je predstava le zvočna. Edina njena vizualna sestavina so v les zabite sekire nad udobnimi naslanjači obiskovalcev in papagaj v kletki sredi dvorane; morda so te 'rekvizite' snovalci predstave uporabili zato, da bi izpostavili papagajevstvo anonimnih forumašev in posvarili, da je lahko vsakdo izmed obiskovalcev tarča žaljenja, kakršnega sta bili deležni umetnici, če se znajde v rokah nevednežev. Seveda je predstavo, sestavljeno iz pritlehnih in vulgarnih izjav, mučno poslušati, vendar je poučna, saj so snovalci z dramatizacijo celotnih forumskih nizov prikazali, kaj se zgodi s tehtnimi argumenti, denimo izjavami Maje Smrekar v intervjuju za Mladino ali mnenjem Vaska Simonitija o njenem delu, če se znajdejo v krempljih nezadovoljnih forumašev.

Predstava S*S pa je dala prostor diskusiji in replikam, ki jih je sprožila podelitev nagrade Prešernovega sklada Simoni Semenič. Njeno delo tesno prepleta osebno pozicijo nosečnice z ogorčenostjo nad takratnim političnim položajem in v kombinaciji obojega še vedno močno razvnema javno mnenje.

S*S je instalacija, ki publiko umesti v ''dnevno sobo'', skupni – hkrati javni in zasebni – družbeni prostor, ki s scenografijo ustvarja prostor med ''buržujskim in rustikalnim'' in v kateri prisluhnemo ''readymade'' materialu, posnetku besedila, ki je v celoti (razen posnetka pogovora z Vaskom Simonitijem) iz komentarjev s forumov, spletnih portalov in socialnih omrežij. [...] Spretna dramaturgija S*S osvetli procese, ki iz del Semenič in Smrekar preidejo k številnim nevralgičnim točkam družbe; razkrivajo se latentne seksualne frustracije (dojenje je seksualizirano, grožnje avtoricama so pogosto seksualne), na dan izbruhne slovenska travma partizanov in domobrancev, najmočneje pa se izrazi negativen odnos do feminizma, ki je takoj povezan z LGBT in drugimi osvobodilnimi boji.