Vsaka pogodba – nova zgodba
- Kolektiv Nove pošte
Se zavedamo pasti, ki prežijo na nas, ko vstopamo na trg gledališkega dela? Kakšni so pogoji? Imamo prave informacije? Kaj pomeni tisto, kar piše v pogodbah? Kakšne so naše možnosti in pravice? Kdaj reči ne?
Nova pošta ni pravno svetovalno telo, specializirano za zadeve ustvarjanja gledališča, in si tudi ne dela iluzij, da bi to lahko postala. Lahko pa ponudi širok nabor izkušenj z različnih področij delovanja v okviru sodobnih uprizoritvenih praks in te izkušnje solidarno in brez dlake na jeziku deli z drugimi. Kako je v neinstitucionalnih in institucionalnih gledališčih, kako pri filmu, na televiziji, pri komercialnih in nekomercialnih projektih, kako z individualnim in kolektivnim avtorstvom itd.? Ekipa Nove pošte je predstavila svoje poglede in izkušnje in z veseljem odgovarjala na vprašanja ter poslušala izkušnje in komentarje obiskovalcev.
Člani kolektiva so za začetek seminarja predstavili izsledke svojih raziskav, v katerih so ugotavljali 'stanje na terenu', od plačnih razredov v javnih zavodih do razdeljevanja sredstev za samozaposlene v kulturi. Poleg prekarnih oblik dela namreč tudi na področju rednih zaposlitev prihaja do novih oblik, kot so na primer zaposlitve za polovični ali celo tretjinski delovni čas. Temu manjše je seveda tudi plačilo, a pogosto s tem pride tudi prepoved sprejemanja drugih projektov. […] Spremeniti je treba miselnost in se samoorganizirati, morda tako kot v Nemčiji, kjer so se umetniki povezali v mrežo, ki deluje kot sindikat, pa je izpostavila dramaturginja Urška Brodar. Kdor koli podpiše pogodbo za manjše plačilo, kot je dogovorjeno znotraj ceha, preprosto ne more biti v tej mreži.