Major in Helena
- Aleksa Jovčić
Predstava je nastala po resnični zgodbi Helene Vuković – nekdanjega majorja srbske vojske in trans ženske. Zgodba sledi njenemu življenju in osebni evoluciji, spregovori o krivicah, ki so se ji dogajale, o bolečinah in radostih – ne nazadnje pa tudi o lepotah trans/kvir življenja v Srbiji. Gradi na konfliktu med patriarhalnim, konservativnim okoljem, kakršno je vojska, in liberalnim okoljem skupnosti LGBTQ+. Spregovori o temah, kot so drugačnost, pogum in nujnost, da smo avtentične_i in iskrene_i – in da tistim, ki so osamljene_i, ponudimo tolažbo. Koliko poguma potrebujemo za to, da smo v konservativni družbi to, kar smo?
Linearno – s poetskimi odmiki – zastavljeno pripoved Jovčić obogati s kostumskimi spremembami, simbolno nabitimi predmeti (denimo feminin koder las) ter plesnimi in glasbenimi vložki, pri čemer mu pomaga bend Glasovi iz unutrašnjosti, ki izjemno natančno tudi akcentuira posamezne prizore. Monodrama tako podaja zgodbo docela specifičnega in medpresečnega trans življenja, ki je odmev enodimenzionalnih stereotipov, ki smo jih navajene_ gledati v množičnih medijih. Helena (Vuković) je trans ženska, lezbijka, mati, aktivistka in majorka. Vodstvo srbske vojske je Vuković leta 2015 odvzelo majorski čin, ki si ga je Vuković v neprecedenčni sodbi priborila nazaj, zaradi česar je njena zgodba tako odmevala po vsej regiji. Hkrati je Helena oboževalka panka, s katerim je odraščala in vključitev katerega v uprizoritev tako v estetiki kot zvočnosti celotno predstavo navda s podtalno, antidružbeno energijo, ki se prilega prestajanju diskriminacij in institucionalnim preprekam, ki jih je protagonistka prestala. Zato je Major in Helena optimistična zgodba in nikoli ne zapade v pomilovanje trans subjekta, kakor se pogosto dogaja v upodobitvah množičnih medijev.