KONEC DOBER, VSE DOBRO
2024/2025 — 69. sezona
Draga Potočnjak
Nova pošta

Noli me tangere

Gledališki esej
Koprodukcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) in Moment Maribor
Premiera: 19. 5. 2023
Zasedba
Ustvarjalci
  • Svetovalec za režijo: Jernej Potočan
  • Vodja predstave: Demijan Pinterič
  • Tehnični vodja predstave: Sven Horvat
  • Lektorica: Mateja Dermelj
  • Oblikovanje in vodenje videoprojekcij: Matjaž Marinič
  • Kurator cikla gledaliških esejev Takorekoč: Boštjan Narat
Opis

Ali lahko ločimo med umetnikom in umetnino? In če lahko – kako to storiti? Klemen Kovačič je v gledališkem eseju Noli me tangere avtorice in soigralke Drage Potočnjak na pol zares postavljen pred to nalogo, a v bistvu zgolj zato, da bi se skupaj z njo soočil z nečim bolj bistvenim, in sicer: Zakaj si ta vprašanja zastavljamo samo takrat, ko je umetnik oziroma umetnica obremenjen ali obremenjena s prtljago spornih političnih in osebnih stališč ter neprimernih ali celo kaznivih dejanj? Handke, Riefenstahl, Rupnik? Ob teh zgodbah mnogokrat čutimo zadrego, zato z njimi ravnamo v rokavicah, Draga in Klemen pa si jih v svojem eseju snameta ter se zadeve lotita poglobljeno in neusmiljeno.

Iz tiska

V gledališkem eseju Noli me tangere igralka Draga Potočnjak in igralec Klemen Kovačič prevprašujeta razmerje med umetnikom kot (etičnim in pravnim) subjektom ter njegovim ustvarjanjem. Čeprav poskušata to vprašanje nasloviti filozofsko, torej z najširše možne perspektive oziroma z najvišje ravni abstrakcije, se večinoma zadržujeta pri konkretnih primerih, predvsem pa pri primeru Rupnik. Ta primer je resda eden izmed bolj bobnečih primerov zadnjih let pa tudi dober prototipni primerek za splošnejše raziskovanje problematike [...]. Igralca se zavoljo vzpostavitve konteksta problematike nanašata na obilje filozofskih referenc od Aristotela do Kierkegaarda. Na dela slednjega se sklicujeta večkrat, predvsem v navezavi na problem 'viteza vere', torej sodobnega posamičnika, ki deluje 'onstran dobrega in zlega'; torej umetnika ali umetnice, ki deluje tako rekoč iz sebe, ne da bi se pri tem omejeval_a z etičnimi postulati. [...] Aristotel je po drugi strani relevanten za vzpostavitev razmerja med zgodbo in zgodovinopisjem, saj zatrdi, da je zgodba – vsaj kar se tiče razumevanja sveta – pomembnejša od zgodovinopisja, iz česar lahko sklepamo, da je v primeru neskladja med umetnikovimi deli in dejanji primat podeljen prvim. Nasprotno stališče igralca izrazita z nanašanjem na primer Petra Handkeja, ki bi kot dober pisatelj 'moral vedeti, da imajo besede ogromno moč', in torej 'biti z besedami bolj previden'.

Gostovanja

  • Teden slovenske drame, Kranj, 30. 3. 2024
Gradivo za novinarje