SEZONA LJUBEZNI IN TEH STVARI
2023/2024 — 68. sezona
Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Tea Vidmar, Tijana Todorović, Barbara Kapelj
Nova pošta

Spolna vzgoja II: Zmožnost

Režija: Tjaša Črnigoj
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana in Mesto žensk
Projekt je del serije predavanj-performansov Spolna vzgoja II
Premiera: 2. 3. 2023
Predstave
torek / 10. 10. / 17:00 / Nova pošta / Nakup vstopnice
torek / 10. 10. / 20:00 / Nova pošta / Nakup vstopnice
sreda / 11. 10. / 17:00 / Nova pošta / Nakup vstopnice
petek / 20. 10. / 21:00 / Künstlerhaus Mousonturm (Frankfurt am Main)
Zasedba
  • Lina Akif
    Performerka
  • Tea Vidmar
    Zvočna performerka
Ustvarjalci
  • Glasba: Tea Vidmar
  • Likovna podoba in kostumografija: Tijana Todorović
  • Scenografija: Barbara Kapelj
  • Nuri glas posodila: Katarina Stegnar
  • Montaža zvočnih posnetkov in oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
  • Oblikovanje svetlobe: Tjaša Črnigoj, Igor Remeta, Manca Vukelič, Barbara Kapelj
  • Prevod: Tina Malič
  • Producentka: Tina Dobnik
  • Vodja predstave: Demijan Pintarič

Svoje izkušnje so delile: Martina Piskač (skupaj z Urošem Sedejem), Nura, Suzana, Tjaša in Linda. 

Opis

Zmožnost temelji na zgodbah štirih žensk o njihovem spolnem zorenju, odnosu do lastnega telesa, spolnosti in partnerskih odnosih. Štirim ženskam je skupno to, da živijo s hendikepom in so tako, kot pravi Elena Pečarič v svojem eseju Tako lepa, pa invalid, dvakrat diskriminirane, kot osebe s hendikepom in kot ženske. Pri nas je na sistemski ravni seksualnost oseb s hendikepom spregledana in na tem področju še posebej primanjkuje spolne vzgoje, delavke_ci v socialnem varstvu pa se po lastni presoji odločajo, ali naj ženskam s hendikepom pri sami spolnosti pomagajo, saj tega v opisu njihovih delovnih nalog ni.

»V takem zatohlem vzdušju se mora hendikepirana ženska dobesedno bojevati z mlini na veter, da izrazi svojo seksualnost, feminilnost, dobro počutje ali zadovoljstvo s svojim videzom, samo seboj in svojim telesom. […] Zakaj je tako težko razumeti in sprejeti, da je lahko hendikepirana ženska zadovoljna sama s seboj oz. s svojim telesom, kakršno je, da se počuti dobro, da se počuti lepo, privlačno ali seksi.« (Elena Pečarič: Tako lepa, pa invalid)

Iz tiska

Na odru Nove pošte nas pričakajo grafoskopi, postavljeni na majhne zaplate maha [...]. Na odru tokrat performira Lina Akif , ki zgodbo odpre z osebno izkušnjo. Občinstvu pokaže slike iz otroštva, na katerih je preoblečena v maškare in praznuje rojstni dan skupaj z nekaterimi hendikepiranimi otroki. Akif pojasni, da teh oseb na sliki kasneje ni nikoli več videla, in nas s tem komentarjem opomni, kako radikalno ločeni so naši in njihovi svetovi. Predstava izgrajuje most med prepadlima svetovoma, rezultatoma sistemske segregacije. Okvirna pripoved temelji na zgodbah štirih žensk, ki živijo s hendikepom, zvočne posnetke izpovedi teh resničnih oseb pa spremljajo grafične podobe, ki jih Lina Akif menjuje na grafoskopu. Z nami svoje izkušnje delijo osebe, ki se ne izrišejo več v svoji pomanjkljivosti in ki jih postopoma ne dojemamo več kot osebe z nekim mankom, temveč kot celote, saj se njihov manko navsezadnje vedno izraža v razmerju do našega dojemanja normativne celosti in »normalnosti«. Z opisovanjem lastnih občutij do telesa, odnosa do spolnosti, preferenc, fantazij in užitka se meja zabrisuje, saj se prav prek njihovih zgodb občinstvo z njimi poveže, spolnost pa postane skupno polje izkušenj. Z intimno atmosfero, ki jo ustvarja tudi glasba Tee Vidmar, se sicer težke in travmatične izkušnje žensk posolijo s kančkom humorja, sproščenosti in iskrivosti. [...] Hendikepirano telo žensk, ki je na podlagi svojega obličja dvojno segregirano in zatirano, svoj glas in prisotnost dobi prav s prihodom na oder Nove pošte in tako uspešno vzgaja občinstvo v ljudi, ki bodo po koncu predstave veliko pozornejši na marginalno pozicijo teh oseb v vsakdanjem življenju. [...] Tjaša Črnigoj s tretjim delom Spolne vzgoje II tako vstopa v presečni feminizem, ki zatirane ženske in spolno nekonformne identitete obravnava še skozi prizme, ki niso osredotočene zgolj na spolno identiteto, temveč jih dojema na presečišču drugih izkušenj in socialnih kontekstov, iz katerih izvirajo.

Gostovanja

  • Frankfurtski knjižni sejem, Frankfurt, Nemčija, 20. 10. 2023
Gradivo za novinarje
Sponzorji in podporniki

Testni poligon: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem je projekt, ki ga s podporo EU programa Kreativna Evropa razvijajo in izvajajo Kurziv – Platforma za vprašnja kulture, medijev in družbe, Združenje Stanisława Brzozowskega/Krytyka Polityczna in Maska Ljubljana. / The project Testing Ground: Reparative Practices for New Cultural Ecosystem is conceived and carried out by Kurziv – Platformfor Matters of Culture, Media and Society, Stanisław Brzozowski Association / Krytyka Polityczna and Maska Ljubljana, with the support of the EU programme Creative Europe.


VIRI IN ZAHVALE

Vključene so izjave sogovornic_kov iz stroke (Elene Pečarič, Jerneja Hazimalija in Stevena De Weirdta) ter odlomki iz eseja Elene Pečarič "Tako lepa, pa invalid", ki je bil objavljen v reviji Socialno delo, letnik 44, številka 1/2.

Hvala: Lana Akif, Boštjan Bebar, Sendi Bakotić, Urška Brodar, Tina Dobnik, Jernej Hazimali, Urška Henigman, Interdisciplinarna raziskovalna skupina O feminističnem užitku, Alja Lobnik, Tina Malič, Jaka Sotlar, Tibor Mihelič Syed, Borut Laznik, Borut Opetnik, Gabriele Fuso, Klara Otorepec, Elena Pečarič, Sestrovščina ponosnega delfina, Žiga Sedevčič, Katarina Stegnar, SVŠGUGL, Vanda Velagić, Steven De Weirdt