SEZONA LJUBEZNI IN TEH STVARI
2023/2024 — 68. sezona
Tjaša Črnigoj, Nika Rozman, Tea Vidmar, Tijana Todorović, Barbara Kapelj
Nova pošta

Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire

Režija: Tjaša Črnigoj
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana in Mesto žensk
Projekt je del serije predavanj-performansov Spolna vzgoja II
Premiera: 15. 12. 2022
Zasedba
  • Nika Rozman
    Performerka
  • Tea Vidmar
    Zvočna performerka
  • Tijana Todorović
    Performerka
  • Barbara Kapelj
    Performerka
Ustvarjalci
  • Kostumografija: Tijana Todorović
  • Scenografija: Barbara Kapelj
  • Glasba: Tea Vidmar
  • Strokovna sodelavka: dr. Gabrijela Simetinger
  • Montaža zvočnih posnetkov: Klara Otorepec
  • Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic
  • Oblikovanje svetlobe: Barbara Kapelj, Tjaša Črnigoj
  • Producentka: Tina Dobnik

Vključene so izjave anonimnih intervjuvank in nekaj delov iz prispevka Izpoved Slovenke z vaginizmom: Počutila sem se, kot da bi bila posiljena (Onaplus, 2. julij 2019)

Opis

Kaj ženske potrebujejo, da jim je v spolnosti prijetno in lepo, in kaj si želijo? In kako neoliberalne kapitalistične strukture v svojem patriarhalnem jedru temu nasprotujejo? To sta vprašanji, ki povezujeta prvi dve v nizu predavanj-performansov. 

V Diagnozi se ustvarjalke lotevajo vaginizma* in bolečih spolnih odnosov, ki jih po nekaterih raziskavah izkuša tudi do 40 odstotkov žensk. Desetletja po seksualni revoluciji (hetero)spolni odnos za večino pomeni vaginalno penetracijo. Ob tem pa številne ženske trpijo bolečine in pri nekaterih je penetracija popolnoma onemogočena. Vaginizem in boleči spolni odnosi so povezani z zakrčenostjo mišic medeničnega dna. Kako družbene silnice napenjajo mišice medeničnega dna pri ženskah in ali je tu sploh kaj prostora za užitek? 

S predavanjem-performansom Consentire se ustvarjalke podajajo na območje seksualnega soglasja, o katerem najpogosteje govorimo predvsem v povezavi z njegovo odsotnostjo in posilstvom. V zvezi s tem primanjkuje spolne vzgoje, ki bi šla onkraj tega ter konkretno in telesno razmišljala, kakšne so seksualne prakse, ki se gibljejo v območju soglasja. Pogosto so namreč polne nesporazumov, dvomov in preizpraševanja o (lastnih) mejah ter odražajo razmerja moči v družbi in (ne)avtonomnost žensk pri uveljavljanju spolnih pravic v seksu, ki je soglasen.

*Vaginizem velja za najhujšo spolno motnjo pri ženskah. Gre za krč mišic medeničnega dna, zaradi katerega je popolnoma onemogočena vaginalna penetracija, četudi si je ženska želi.

Iz tiska

Možnost in relativna dostopnost kontracepcije pa seveda še zdaleč ne pomeni večje kakovosti seksualnega užitka žensk, saj so te kljub odstranjeni skrbi pred nezaželeno nosečnostjo še vedno trle muke podrejenosti v spolnih interakcijah in tudi nekatere biološke motnje, ki sta jih z izjemno dokumentarno natančnostjo razgrnili prvi predstavi v seriji Spolne vzgoje II: Diagnoza in Consentire. Tam se med drugim razkrije statistični podatek, da tudi do 40 % žensk trpi za vaginizmom – bolečimi spolnimi odnosi. Tudi desetletja po seksualni revoluciji (hetero)spolni odnos za patriarhalno večino namreč še vedno predstavlja zgolj vaginalno penetracijo. 

Čeprav se sodobna gledališča marsikdaj ponašajo s seksualno odprtostjo in osvobojenostjo, v okviru katerih se zdi, da je vse o seksu že povedano, je na gledaliških odrih govor o ženskem užitku in spolnosti, kjer patriarhalni, falocentični pogled nanju ne bi prevladal, še vedno zelo redek pojav. Zato je predavanje-performans v nastajanju z naslovom Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire radikalna izjema, ki nas ponovno opomni, da intimno je politično. Prvi del […] je namenjen vaginizmu, bolezni, ki jo doživlja prenekatera ženska, njeni simptomi pa se kažejo v bolečem spolnem odnosu ali popolni nezmožnosti slednjega. […] Na belih stenah si lahko ogledujemo različne oblike in tipe vulve, ki s svojim rožnatim barvnim spektrom v kombinaciji z zelenim odsevom dreves od zunaj ustvarjajo intimen, skorajda zasanjan prostor. To so podobe, na katere pravzaprav redko naletimo izven pornografsko izmaličene vsebine. […] V nasprotju z nežnostjo prvega dela nas v Nevarnem prostoru pričakajo videi Nike Rozman, ki opisuje izkušnjo posilstva in se sprašuje o njegovi definiciji. […] Ta vzdolž prostora razpira vreče zemlje in se obnjo drgne tako, da kasneje s semeni na obdrgnjenih tleh zapiše besedo »Consentire«, konsenz, kar je tudi naslov drugega dela predstave. […] Čeprav Spolna vzgoja II še vedno izhaja iz binarne logike spola in predpostavlja, da se vse ženske definirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, ter se posledično osredotoča predvsem na heteronormativne spolne prakse, je to vsekakor ena izmed pomembnejših predstav, ki odpira prostor za diskurz o tem, kako izmaličena je dandanes podoba naše seksualnosti. S političnim podtekstom, da je te prakse nujno in tudi mogoče spremeniti.

Gostovanja

  • Teden slovenske drame, Kranj, 3. 4. 2023
Gradivo za novinarje