Izredna sezona
2021/2022 — 66. sezona
Nova pošta

Solo

Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališča in Maska Ljubljana
Premiera: 20. 8. 2021
Zasedba
  • Nina Rajić Kranjac
  • Nataša Keser
  • Benjamin Krnetić
  • Marko Mandić
  • Minca Lorenci
Ustvarjalci
  • Zamisel, zasnova in izvedba: Nina Rajić Kranjac, Nataša Keser, Benjamin Krnetić, Minca Lorenci, Marko Mandić
  • Scenografija: Urša Vidic
  • Skladatelj: Branko Rožman
  • Kostumografija: Marina Sremac
  • Glasbenika: Petra Božič, Branko Rožman
  • Izbor glasbe: Nina Rajić Kranjac
  • Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar
  • Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic
  • Scenska tehnika: Boris Prevec, Tadej Čaušević
  • Vodja predstave: Dafne Jemeršič
  • Producentka: Tina Dobnik
Opis

Projekt Solo je srečanje režiserke in igralcev v improvizaciji. Je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in vprašanja, kaj pomeni biti sam. Čemu teater, zakaj ga uporabiti, kako prek teh srečevanj razmišljanje o njem spremeniti? To je tudi režiserkin poskus, da bi v središče postavila samo sebe in se preučila. Da bi sama postala nosilka problema in njegov katalizator. Mogoče je dogodek, ki se vzpostavlja vedno znova, rezultat nenehne potrebe po iskanju smisla.

Iz tiska

Tukaj se občinstvo pridruži vsem predhodnim realnostim, s tem pa se estetika političnosti osebnega obrne navzven v političnost javnosti, pri tem pa skoraj štiriurnemu dogodku uspe, kljub predhodnim pesimističnim pomislekom o smislu gledališča, zanetiti kolektivno zavezništvo o nujnosti umetnosti. Še toliko bolj zdaj, v teh časih, ob tej vladi, ob tem virusu.

Gre za prelomno predstavo za režiserko, ki v svojem desetem projektu različne pozicije in dogajalne prostore združuje v hibridno gledališko formo, preskuša kaj gledališče kot medij dopušča, kako ga širiti, si z njim postavljati nove in nove izzive.

(Magda Tušar, RTV, 31. avgust 2021)

Solo deluje kot ljubezensko pismo gledališču, gledalcem, soigralcem in podpornikom, ki so Rajić Kranjac oblikovali ter jo pripeljali do te točke. Hkrati s kritiko gledališča, preizpraševanjem njegovega smisla in deklaracijo pesimističnega občutka nemoči, da bi z gledališkimi gestami dejansko kar koli spremenili, ustvari gledališko utopijo, ki se sama sprevrže v antiutopijo in s tem postane jasen izraz predanosti gledališču, kakršno koli to že je.

(Brina Jenček, Radio Študent, 27. avgust 2021)

Izstop iz cone udobja tako eni kot drugi strani – njej, ki želi izkusiti vse, kar ji priložnost ponuja, ter se jim dovoli voditi, a tu pa tam ne more iz svoje kože, in njim, ki jim je vodenje dopuščeno – omogoča raziskovanje druge perspektive, hkrati pa njeno lažje razumevanje.

(Nina Gostiša, Delo, 25. avgust 2021)

Gre za svojevrstno 'rekapitulacijo' njenega dosedanjega dela in odnosa z gledališčem, ki ga na trenutni točki, kot se zdi, zaznamuje tudi večno vprašanje o (ne)moči umetnosti in s tem posledično o njenem smislu oziroma pomenu. Ta je seveda izmuzljiv, česar se dobro zaveda tudi uprizoritev, ki se svojega 'predmeta' loteva večplastno, a s prevladujočo ironično držo, kot nekakšne zafrkljive študije primera, ki v neformalnem vzdušju meša performans, improvizacijo in hepening, občasno zaide tudi v resnejše tone, a jih nato spet kmalu sprosti v igrivem nizanju (avto)biografskih drobcev, gledaliških anekdot, internih štosov, citatov ter samocitatov, a tudi raznih formativnih poudarkov, ki tako ali drugače določajo osebnost in delo protagonistke.

(Gregor Butala, Dnevnik, 24. avgust 2021)
Gostovanja

  • Festival Mladi levi, Ljubljana, 21. 8. 2021
Gradivo za novinarje
ZAHVALE

Za umetniška svetovanja, komentarje na showingih, izjave na videih in kreativne uvide se zahvaljujemo Goranu Injcu, Janezu Janši, Tiborju Hrsu Pandurju, Mateju Recerju, Blažu Šefu, Nataši Živković, Bari Kolenc, Tiborju Miheliču Syedu, Dušanu Kohku, Jaki Smerkolju Simonetiju in vsem sodelujočim na videu (Nataša Živković, Bara Kolenc, Olja Grubić, Urša Vidic, Daniel Petković, Marko Brdnik, Dorian Šilec Petek, Gaja Teppey, Jože Udovč, Aoris Pasek Wallrugrey)