Slaba družba

Izhodišča za svoj solistični projekt Vito Weis opisuje takole: »Zakaj sem na odru? Ker sem od tega popolnoma odvisen. Priznam. Zasvojen sem z ustvarjanjem, z gledališčem, s fiktivnim svetom, ki si ga lahko oblikujem po svoji meri. […] Zaradi gledališča ne spim in ne jem dovolj, s cigareto dan začnem in ga končam, kava nadomešča vodo, in vedno, ampak res vedno, dam vse od sebe, da lahko odigramo vse predstave, izvedemo vse vaje, tudi po tri na dan, če je treba. Moja zagnanost in nečimrnost sta mejni. Moje ljubezni do nastopanja v resnici ni mogoče primerjati z ničimer. In zaradi tega sem dober in hkrati slab. Je tisti, ki je dober na odru, dober v življenju? Vedno bolj se mi zdi, da ne. Zase lahko rečem, da boljši, kot sem na odru, slabši sem v življenju in bolj razumem človeka. Mogoče je pa to moja žrtev za človeštvo. In vi me potrebujete, priznajte si. Da gre skozi mene vse slabo, da lahko skozi mene projicirate vse svoje govno in navlako. In ob tem uživate, doživite katarzo in se domov vrnete dobri. V bistvu smo umetniki 'slaba družba', ki se je ne branite, od katere vas ne bo nihče odvračal, zaradi katere vaši starši ne bodo prebedeli noči. In tukaj se pojavi še večno vprašanje denarja. Ali sem vreden sredstev, ki mi jih država nameni za projekt, oziroma plače, ki jo dobim?«