21 pornografij

Ko je markiz de Sade leta 1785 v svoji zaporniški celici pisal roman o libertinstvu, je zapisal, da nam narava človeških strasti daje pravico do zločina. Ta trenutek v moderni dobi Zahoda zaznamuje moralno ambivalenco v vezi med spolno osvoboditvijo in močjo. Medtem ko je legalizacija pornografije na Danskem leta 1967 erotično svobodo razširila proti večji enakosti med spoloma, današnja pornografija vključuje politično širok razpon izrazov in rab, od kvirovskih in feminističnih drž do seksualiziranega vojaškega mučenja. Ključ do afektivne moči pornografije je morda v samem korenu besede pernanai (grško) = prodajati. Razloži namreč, kako pornografski »money-shot« deluje v klimaktičnih učinkih »izrednih novic«, v eksplozivnosti akcijskih prizorov ali brutalnosti resnične vojne pornografije.

Mette Ingvartsen začenja pri misli, da je pornografija preniknila na številna družbena področja, in raziskuje delovanje pornografskega prek zbira erotičnih in afektivnih gradiv. Večina jih ima le malo opraviti z eksplicitno spolnostjo, vendar kažejo določene pornografske značilnosti: izraze krutosti, klinično natančnost, nasilje in bolečino, včasih pa tudi smeh, vzburjenje in vznemirjenost. Ob prepletanju fizične akcije in narativnih opisov nastaja spekulativna koreografija. Gledalčeva doživetja se ob tem lahko razprejo od imaginacijskega do močnih visceralnih občutij.