Zapustil nas je Mile Korun

Mladinsko gledališče najbrž ni prva asociacija, ki se porodi ob njegovem imenu, pa vendar je tukaj (še preden je pred »Mladinskim« vzraslo »Slovensko«) režiral za nas tri ključne uprizoritve: Vilinčka z Lune Bena Minolija (1972), prvo predstavo našega gledališča, ki se je leta 1975 odpravila na prvo pravo veliko gostovanje v tujino, na Mednarodni festival otroka v Hamburg; Androklesa in leva Auranda Harrisa (1973), prvo otroško predstavo, ki je prejela veliko nagrado Borštnikovega srečanja, in Zmaja Jevgenija Švarca (1976).

»Mile Korun, ki ga poznamo predvsem kot režiserja – novatorja, saj je s svojimi režijami razburil marsikaterega gledalca, zaverovanega v klasične principe gledališke govorice, je tokrat dokazal, da je mogoče s preprostimi in nezapletenimi situacijami ustvariti takšno vzdušje pravljičnosti, ki lahko navduši gledalce vseh starosti. Čeprav predstava traja več kot uro in pol, pa Korun ni dovolil niti ene same mizanscenske ponovitve in tako skoraj magično premagal dolžino teksta, saj je  vsak gib igralca novo doživetje, nova domislica. Tako je z izredno malo sredstvi postavil ta čudoviti cirkus v pravi spektakelski luči. In to je prav gotovo eden najlepših pravljičnih cirkusov, ki smo jih na odru lahko videli.« (Andrej Trupej, Mladina, 27. 2. 1973 ob Vilinčku z Lune)

Hvaležni smo mu za vse, kar je razprl v slovenskem gledališču – in da je z nami delil svojo igrivo plat.