STROJ HAMLET

»Naše sodelovanje z Gledališčem Maksima Gorkega je povsem naravno in logično povezovanje dveh gledališč, ki svoj program snujeta na podlagi kritične refleksije o kontekstu, v katerem delujeta, na angažiranih in provokativnih predstavah. Gorki je že dvakrat dobil nagrado za najboljše nemško institucionalno gledališče in velja za eno najzanimivejših točk na zemljevidu nemških in evropskih gledališč. Po gostovanju Mladinskega v Berlinu in našem zelo uspešnem nastopu v Gledališču Maksima Gorkega, imamo priložnost v Ljubljani gostiti njihovo predstavo Stroj Hamlet. 

Gre za produkcijo Exile Ensembla, v katerega je Gorki povabil umetnike imigrante iz različnih držav, ki zaradi politične situacije in konfliktov ne morejo delati v svojem okolju. Z režiserjem Sebastianom Nüblingom so na oder postavili kultno besedilo Heinerja Müllerja; v predstavi se sprašujejo o svojem položaju, o svobodi umetniškega ustvarjanja ter naravi in vlogi samega gledališča. Gre za umetniško in politično zelo pomemben dogodek.« je povedal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac.

Predstava bo opremljena z nadnapisi. Sledil ji bo pogovor z režiserjem in dramaturgom o uprizoritvi in delovanju Gledališča Gorki ter Exil Ensembla. Gostovanje organiziramo v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.

Povzeto iz tujega tiska: 

• »Potujitveni učinek te zgrabi za smejalne mišice in hkrati za vrat, kajti Sebastian Nübling z Exil Ensemblom iz Gledališča Maksima Gorkega Stroj Hamlet Heinerja Müllerja uprizarja kot horror clown show.
  Gledališče Gorki snov in izvedbo spretno umesti ob časovne in medkulturne reference: tako se s Strojem Hamlet odpre prostor asociacij, ki večeru, kljub kričeče distancirani formi in načinu igre in temu ali onemu laičnemu trenutku, da pomen, ki ti prerešeta drobovje.«
  Elena Philipp, nachtkritik.de
  
  
• »Nobena uprizoritev verjetno ne more zadostiti kondenzirani grozi tega strnjenega, samo devet tiskanih strani dolgega besedila iz leta 1977. Zdaj pa je Sebastianu Nüblingu in Exil Ensemblu, sestavljenemu iz igralcev beguncev, v berlinskem Gledališču Maksima Gorkega uspelo narediti presenetljivo prepričljivo predstavo. Namesto na propad obsojenega poskusa, da bi besedilo poskušal ilustrirati ali ga psihološko-realistično obvladati, režiser stavi na umetniško potujitev in ga prav v tej tujosti in hladnosti ohrani. Očitno je samo z lahkotno igro mogoče biti kos teži tega besedila. Vanj so vpeta nova besedila sirskega režiserja Ayhama Majiha Aghe, ki v predstavi tudi igra. Vojna in ruševine tukaj niso metafore, temveč podobe vsakodnevne realnosti, literarne podobe se neposredno in obvezujoče navezujejo na Müllerjeve alegorije.«
  Peter Laudenbach, Sueddeutsche Zeitung
  
  
• »Tako postane besedilo, ki se v tukajšnjem gledališkem diskurzu pojavlja skoraj samo še v agregatnem stanju globoko zamrznjenega kanona, znova berljivo z nadvse konkretnega vidika.«
  Christine Wahl, Tagesspiegel
  
  
• »Gre za oltar črk, ki časti Müllerjeve grenke, nihilistične, krvave besede. Sedem igralcev Exil Ensambla, ki domuje v berlinskem Gledališču Maksima Gorkega in ki združuje igralce, ki so sami doživeli izkušnjo begunstva, na oder stopi kot sedem norčavih, grozljivih klovnov, oblečenih v drese z ovratniki iz tila, in tako ob kričeči dekoraciji tega čezsmrtnega besedila odplešejo svoje cirkuške točke.
  Ob velikem nelagodju velik aplavz.«
  Ulrich Seidler, Berliner Zeitung