Nagrada bert Olgi Kacjan
Iskrene čestitke Olgi Kacjan, letošnji dobitnici nagrade bert, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. V obrazložitvi so zapisali:
»V razčlembi in prezentaciji likov se igralka vselej pogumno in brez zadržkov podaja na raziskovanja mnogoterih plasti človekovega obstoja. Z vsakim likom gledalcu ponuja (nikoli preprost) dostop do celovitih in zato zapletenih skrivnosti Človeka; v to vlogo postavi svoje pojavnost, način igre in odnos do življenja, posledično do umetniškega izraza. […] Iz filmskih vlog Olge Kacjan zaslutimo stalnico igralkinega umetniškega izraza: nežna, skoraj eterična telesnost, (nepredvidljivo, pretresljivo!) uglašena z ostrino misli in pogumom duha. Velika umetnica preko svojih vlog iskreno in brezkompromisno izraža celovito in načelno držo do intimnega in družbenega človeškega obstoja.«
Olga Kacjan na filmu redko nastopi v glavni vlogi, a vendarle se njeni liki gledalcu zapišejo v (kolektivni) spomin: kot slepo dekle Katica v slovenski klasiki Povest o dobrih ljudeh Franceta Štiglica (1975), ki je »razkrila igralko s presenetljivo, celo nezemeljsko filmsko prezenco«, kot Kristina, »krhko in zadržano in v isti igralski sapi pogumno žensko, ki se poda v širno neznano« v Splavu meduze Karpa Godine (1980) ali pa kot ruska civilistka, ki »z enako mero poguma in strahu, sovraštva in sočutja« umori mladega nemškega vojaka v svetovni protivojni klasiki Sama Peckinpaha Železni križec (1977).
Olga Kacjan, sicer upokojena igralka Slovenskega mladinskega gledališča, je prejemnica mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim tudi Borštnikovega prstana in Župančičeve nagrade za življenjsko delo.