DRUGAČNA SEZONA
2022/2023 — 67. sezona

Podpora zavodu Maska in drugim NVO

18. 1. 2022

Slovensko mladinsko gledališče z Zavodom Maska, enim najbolj prepoznavnih in potentnih akterjev na slovenski neodvisni (ne le) umetniški sceni, tesno sodeluje vse od leta 2015, ko sta svoj mandat nastopila trenutni direktor in umetniški vodja. 

Maska je bila naša koproducentka pri nekaterih projektih, ključnih za okrepljeni sloves Slovenskega mladinskega gledališča kot politično in družbeno angažirane javne ustanove. Med njimi je na prvem mestu Republika Slovenija (2016), dobitnica posebne nagrade Borštnikovega srečanja in Šeligove nagrade na TSD, uprizoritev, ki tudi po petih letih ni izgubila umetniške moči in subverzivnega naboja, kakor so dokazale izjemno visoke številke spletnih ogledov, vsakič ko smo posnetek predstave v lanski sezoni uvrstili na spored, in izredno zanimanje občinstva lani poleti, ko smo jo ob okroglem jubileju Republike Slovenije znova odigrali v živo.

Z Masko smo sodelovali tudi pri projektu Vročina v režiji Žiga Divjaka, ki je lani v koprodukciji Mladinskega, odmevnega graškega festivala steirischer herbst in Maske doživela premiero v Gradcu. Predstava se je, čeprav skoraj docela v angleščini, uvrstila na Teden slovenske drame (spremljevalni program), zanimanje zanjo pa ni veliko le pri domačem občinstvu, temveč tudi pri mednarodnih producentih.

Kontinuirano pa z Masko sodelujemo v okviru večletnega projekta/programa Nova pošta – sprva produkcijskega eksperimenta, vseskozi pa prostora za dialog, srečevanja in soočanja, prostora za premislek o širšem družbenem dogajanju in odzivanje nanj –, ki je prav tako vzbudil veliko pozornosti in pozitivne odzive v strokovni javnosti, med drugim mu je posebno pozornost namenil festival Borštnikovo srečanje in mu leta 2018, po izpeljani prvi sezoni, posvetil posebno predstavitev. Maska pri programu Nove pošte ne sodeluje le izvedbeno, temveč program sokurira in tako več let dejavno zastavlja in osmišlja koordinate njenega odmevnega udejstvovanja. V poročilu, ki smo ga pravkar dobili z Ministrstva za kulturo o našem programskem načrtu za leto 2022, je program Nove pošte ocenjen s pohvalnimi besedami: »Kot pozitivnega pa komisija ocenjuje opis celotnega sklopa Nova pošta, z jasno vizijo in kuratorstvom programa, prav tako komisija kot dobro ocenjuje zgledno sodelovanje z NVO, kar je dober primer prakse javno-zasebnega partnerstva, ki ga v slovenskem kulturnem prostoru preveč zanemarjamo.«

V okviru Nove pošte je v doslej polnih štirih sezonah delovanja nastalo več odmevnih, uprizoritev, med katerimi naj izpostavimo vsaj dve, 6 in Gejm, obe v režiji Žiga Divjaka, ki sta tudi obe dobili veliko nagrado za najboljšo uprizoritev na najpomembnejšem slovenskem festivalu domače gledališke ustvarjalnosti Borštnikovem srečanju, Gejm poleg tega še šest drugih in za nameček posebno nagrado Tedna slovenske drame po izboru žirije za družbeno občutljivost.

 
Masko izpostavljamo kot tesnega dolgoletnega sodelavca, katerega dragocenost in kakovost lahko potrdimo iz prve roke in katerega reference dobro poznamo, saj so plod skupnih prizadevanj. A podobno bi se lahko razpisali o referencah vseh na razpisu zavrnjenih nevladnih organizacij s področja uprizoritvene umetnosti, saj se vse po vrsti odlikujejo z vrhunskimi kreacijami in/ali posebno nišo, ki jo na tem področju zapolnjujejo – nišo, brez katere bi bilo slovensko kulturno življenje bistveno osiromašeno –, in so vpete v pomembne mednarodne mreže in tokove.

Da Ministrstvo v času, ko se baha z »rekordnim proračunom za kulturo«, odreka financiranje Gledališču Glej, Zavodu Maska, centru Delak, Zavodu Emanat, Mestu žensk, Nomad Dance Academy Slovenija, M&N Dance Company, Ani Monro in drugim je, najmanj, kar lahko rečemo, kratkovidno in s strokovnega vidika docela neutemeljeno.