Umetniški vodja o 64. sezoni
64. sezona, 2019/2020, je sezona brez naslova in brez določenega tematskega okvirja. Povzema in zaokroža petletno ukvarjanje s programom Slovenskega mladinskega gledališča, zaradi katerega se je ta jasno profiliral in začel uresničevati v okviru nekaj dramaturških sklopov. Teme ne določam in iz izbranih besedil ne izločam nobenega gesla, da bi tako nastal dovolj širok prostor za različne vsebine in različne jezike, s katerimi bomo, upam, ustvarjali skupni pomen.
Moja prva sezona v Slovenskem mladinskem gledališču je bila 60. po vrsti, in tudi takrat smo jo označili in napovedali s številko. Poleg tega, da je odsotnost naslova poudarjala jubilej, je bil njen namen enak kakor zdaj – čim bolj poudariti nove tematske module, programske sklope ter produkcijske in gledališke eksperimente, ki jih bomo v naslednjih letih razvijali, preskušali in izpopolnjevali. S tem se je v enem od slovenskih gledališč začel nov, sodoben pristop h kuriranju programa, pristop, ki presprašuje sam institucionalni okvir, v katerem nastaja, komentira in reflektira družbeno resničnost in prispeva k razvoju gledališke kulture; umetniško in politično relevanten pristop, ki ga v institucionalnih gledališčih tod naokrog na žalost še vedno redko srečamo.
Trenutek, v katerem pripravljamo in začenjamo novo gledališko sezono, zaznamujejo vnovični napadi na umetnost, ki razmišlja o kontekstu in poskuša sprožiti družbeno razpravo. Njihov namen je depolitizirati gledališče in ga spremeniti v brezskrbno zabavo, ki ne bo postavljala nikakršnih vprašanj, še zlasti pa ne v zvezi s tem, kar se pri nas dogaja tukaj in zdaj. Zahtevana je reakcionarnost, da bi vsi privilegiji in položaji moči v družbi, in zato tudi v gledališču kot njenem predstavniku, ostali enaki, neokrnjeni, nespremenjeni. V tem trenutku smo priča velikemu konservativnemu prevratu, ki že uničuje gledališče v različnih evropskih državah, v Sloveniji pa poskusom uveljavitve nekakšne neartikulirane, vendar konservativne kulturne agende. Letos nas je napadlo Ministrstvo za kulturo, razni konservativni novinarji so trdili, kako da nismo več gledališče, temveč aktivistična platforma, in nam, seveda, kot zmeraj zamerili, da prepričujemo zgolj prepričane. Zaradi vsega tega menim, da je v tem trenutku najpomembnejša naloga Slovenskega mladinskega gledališča obraniti pravico do politične in angažirane umetnosti. Še naprej biti prostor, kjer je mogoče govoriti naglas in vznemiriti, ne samo zabavati.
Na koncu dodajam še, da je naš cilj Slovensko mladinsko gledališče izpostaviti kot relevanten kraj na kulturnem zemljevidu mesta Ljubljane, ohraniti položaj edinega jasno profiliranega in provokativnega gledališča v postjugoslovanskem prostoru in okrepiti zveze in sodelovanje Mladinskega s pomembnimi evropskimi gledališči in festivali. Zato glavni program začenjamo s koprodukcijo z Gledališčem Maksima Gorkega iz Berlina, zato k sodelovanju vabimo umetnike iz Hrvaške, Poljske, Nemčije itd., nadaljujemo diskurzivno-umetniški projekt Nova pošta z zavodom Maska, klubski program v Božidarju, gostovanja in izmenjave ter z Moderno galerijo odpiramo nov programski sklop, v katerem bomo v medinstitucionalnem sodelovanju dveh hiš, ki se ukvarjata s sodobno umetnostjo, postavili vprašanje, kaj pravzaprav pomeni uprizarjati. Seveda je tu še niz pogovorov Dežela pridnih, pogovorov o tej naši deželi, ki je že zdavnaj nehala biti pridna.
Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča