Pod pragom vidnosti: odpadno in zapuščeno

Predavanje Alje Lobnik

Osnovna poteza infrastrukture je, da kadar deluje nemoteno, preprosto izpade iz reda vidnosti. Kontejnerizacija, ki je postala v 20. stoletju prevladujoča (kulturna) tehnologija, temelji prav na nekakšnem izrednem stanju kontejnerja, na njegovem začasnem statusu, saj se blago v njem za kratek čas izogne vsakršnemu nadzoru, kontejner pa je edini predmet vseh postopkov (nakladanje, razkladanje, carinski postopki itn.). Igra ne/vidnosti tako strukturira našo sodobnost. Notranjščina zapečatenega kontejnerja pogosto postane mesto zapuščenega, izpraznjenega, ilegalnega, odpadnega ter nekakšne lepljive, počasi razgradljive materialnosti, ki presega meje življenja in smrti in za katero je treba (po)skrbeti. Predavanje se bo osredotočilo na status odpadnega in se dotaknilo razmerja med človeškimi in nečloveškimi deležniki v koreografiji in delu Mateje Bučar, ki se pogosto igra z recipročnostjo razmerja med stvarjo in človekom. Stvar ni več pasivna substanca, ki bi čakala na družbeno inskripcijo, ampak morda lahko »brcne tudi nazaj« (Barad).