Ranljivost – med ustvarjalnostjo in duševnim zdravjem

V predavanju Varje Hrvatin, Maše Radi Buh in Jakoba Ribiča, k bo v ospredju kritičen prikaz prevladujoče ideologije, ki nas danes prepričuje, da so problemi duševnega zdravja stvar posameznika, ne pa okolja, v katerem živi in dela – v skladu s sodobno ideologijo »nenehnega delanja na sebi« razreševanje psiholoških stisk postane dolžnost posameznika. Vsak mora sam poskrbeti zase, brez splošnejšega premisleka o prevladujočih oblikah dela ter ožjega sistema odnosov, v katerih se to delo odvija. Zdi se, da so za umetniško delovanje najznačilnejši prav tisti načini dela, ki posamezniku povzročajo največ stresa in psiholoških stisk (nenehna fleksibilnost, mobilnost, prekarnost, permanentna nestabilnost, enačenje dela in življenja itn.). Umetnik se danes zdi idealna oblika sodobnega delavca. Prav zato nas bo zanimalo, ali obstaja korelacija med stopnjo duševnih stisk in prevladujočimi oblikami umetnikovega dela, ki niso povezane z naravo njegovega dela (ranljivost, delo z lastnimi čustvi in psihičnimi vsebinami, povezava z intimnim itn.), temveč z družbenim, ekonomskim in ideološkim kontekstom, v katerem se njegovo delo odvija.